Raziskava družbe Aurora Energy Research je pokazala, da so Nemčija, Velika Britanija in Bolgarija trenutno najbolj privlačni evropski trgi za naložbe v integrirane energetske projekte (co-location), ki združujejo obnovljive vire energije in baterijske hranilnike.
Poročilo European Co-location Markets Attractiveness Report je analiziralo 20 evropskih trgov ter izpostavilo tudi Španijo, Madžarsko in Francijo kot države z velikim potencialom zaradi regulatornih reform in sprememb energetskih politik.
Co-location modeli postajajo vse pomembnejši zaradi hitre rasti obnovljivih virov energije, ki povzroča večje obremenitve elektroenergetskih omrežij, nihanja cen elektrike in omejitve pri priključevanju novih projektov na omrežje.
Nemčija se je na lestvici uvrstila na prvo mesto predvsem zaradi velikosti trga in visokega potenciala donosnosti v primerjavi s samostojnimi energetskimi projekti. Velika Britanija in Bolgarija si delita drugo mesto. Britanski trg podpira obsežen sistem subvencij in dolgoročne pogodbe CfD (Contracts for Difference), ki pomagajo zmanjševati tveganja zaradi zamud pri priključevanju na omrežje.
Bolgarija pa izstopa zaradi močnih spodbud, hitre rasti projektov in ugodne ekonomike. Po podatkih raziskave v Bolgariji in Romuniji hibridni sončni projekti predstavljajo že več kot 40 odstotkov vseh nameščenih fotovoltaičnih zmogljivosti.
Raziskovalci opozarjajo, da se bodo razmere na evropskih energetskih trgih v prihodnjih letih še zaostrile. Število ur z negativnimi cenami elektrike je leta 2025 močno naraslo, posebej v Španiji, na Nizozemskem in v Nemčiji, kjer so zabeležili več kot 500 ur negativnih cen.
Poleg tega analitiki pričakujejo nadaljnje zniževanje prihodkov proizvajalcev obnovljive energije zaradi t. i. kanibalizacije cen. Do leta 2030 bi lahko diskonti cen sončne energije na Iberskem polotoku dosegli skoraj 50 odstotkov, pri kopenski vetrni energiji v Nemčiji pa več kot 25 odstotkov.
Co-location sistemi z baterijami naj bi pomagali zmanjševati ta tveganja, saj omogočajo shranjevanje energije v času presežkov ter prodajo elektrike v obdobjih višjih cen.
Pomembno vlogo pri razvoju trga še vedno igrajo subvencijski sistemi, vse več zanimanja pa vzbujajo tudi hibridne pogodbe PPA za dolgoročni odkup elektrike. Leta 2025 je bilo v Evropi sklenjenih že več kot 700 megavatov takšnih pogodb.
Največ aktivnosti trenutno beleži Španija, vendar raziskava največji potencial rasti pripisuje Franciji in Portugalski, kjer bi lahko hibridni modeli povečali vrednost pogodb za odkup elektrike tudi do 50 odstotkov v primerjavi s klasičnimi sistemi.
