Hitre tehnološke, gospodarske in energetske spremembe ne prinašajo enakih koristi vsem prebivalcem. Brez pravočasnih vlaganj v izobraževanje, socialno zaščito in digitalno dostopnost bi lahko države izgubile pomemben del gospodarske proizvodnje, ugotavlja poročilo Združenih narodov World Social Report 2026: The New Economics of Social Inclusion: Making Transformations Work for All, ki ga povzema SDG News.
Po ocenah poročila bi lahko države, ki vlaganja v socialno zaščito odložijo za desetletje, ustvarile do 12 odstotkov manj gospodarske proizvodnje kot države, ki ukrepajo prej. Ocena temelji na simulacijah za izbrano skupino držav.
Poročilo, ki ga je pripravilo Ministrstvo ZN za ekonomske in socialne zadeve (UN DESA), poudarja, da socialna vključenost ni zgolj vprašanje družbene pravičnosti, temveč tudi gospodarska potreba. Če prebivalci nimajo dostopa do izobraževanja, zaposlitvenih možnosti in novih tehnologij, težje sodelujejo pri gospodarskem razvoju in izkoristijo njegove koristi.
Gospodarska razvitost ne zagotavlja vključenosti
Analiza podatkov iz 168 držav v obdobju 25 let kaže, da tehnološki napredek in modernizacija gospodarstva sama po sebi ne zagotavljata večje družbene vključenosti. Pomembno vlogo imajo tudi javne politike, institucije in vlaganja v razvoj človeških sposobnosti.
Med državami z najvišjo skupno uvrstitvijo na lestvici družbeno vključujoče preobrazbe so Malta, Irska in Danska. Vendar se države, ki so vodilne po obsegu preobrazbe, ne uvrščajo nujno najvišje tudi glede vključenosti. Na ločeni lestvici slednje vodijo Belgija, Finska, Islandija, Nizozemska in Švedska.
Ugotovitve kažejo, da gospodarske uspešnosti ni mogoče presojati samo po produktivnosti, naložbah in tehnološki razvitosti. Pomembno je tudi, koliko prebivalcev lahko sodeluje pri ustvarjanju nove vrednosti in ima od nje koristi.
Umetna inteligenca lahko poglobi razlike
Poseben izziv predstavlja širjenje umetne inteligence. Države z razvito digitalno infrastrukturo, usposobljenimi delavci in zadostnimi finančnimi sredstvi so bolje pripravljene na njeno uvajanje. Države, ki teh pogojev nimajo, pa tvegajo, da bodo zaostale pri izkoriščanju novih gospodarskih priložnosti.
Med ovirami so nezanesljiva oskrba z električno energijo, pomanjkanje digitalne infrastrukture in usposobljenega kadra. Vprašanje dostopa do umetne inteligence je zato povezano tudi z mednarodnimi gospodarskimi razmerji in sodelovanjem pri oblikovanju pravil za uporabo novih tehnologij.
Poročilo opozarja, da lahko neenak dostop do tehnološkega razvoja utrdi obstoječe razlike med razvitimi državami in državami v razvoju. Za širšo udeležbo pri digitalni preobrazbi so potrebni tako vlaganja v infrastrukturo kot izobraževanje in dostop do novih znanj.
Podnebna tveganja povečujejo socialno ranljivost
Poročilo izpostavlja tudi preplet revščine, podnebnih sprememb in gospodarske izključenosti. Po navedenih podatkih v večdimenzionalni revščini živi 1,1 milijarde ljudi, od katerih jih je približno 887 milijonov izpostavljenih vsaj eni večji podnebni nevarnosti.
Podnebna tveganja ogrožajo dohodke, dostop do osnovnih storitev in gospodarsko odpornost, zlasti v državah, ki imajo omejene možnosti za prilagajanje. Zato mora energetski prehod poleg zmanjševanja emisij vključevati tudi vprašanja zaposlovanja, dostopnosti energije in gospodarske varnosti prebivalstva.
Pri načrtovanju zelenega prehoda je tako pomembno, da imajo tudi ranljive skupine dostop do novih delovnih mest in gospodarskih priložnosti, ki nastajajo z razvojem čistejših tehnologij.
Brez digitalnega dostopa in socialne zaščite ni vključujoče preobrazbe
Razsežnost izzivov kažejo tudi podatki o zaposlovanju in digitalni povezanosti. Leta 2025 je bilo po navedbah poročila približno 58 odstotkov delavcev po svetu zaposlenih v neformalnem gospodarstvu. Med mladimi ženskami, starimi od 15 do 24 let, jih 27 odstotkov ni bilo zaposlenih in se niso izobraževale ali usposabljale. Dostopa do interneta ni imelo približno 2,2 milijarde ljudi oziroma četrtina svetovnega prebivalstva.
Hkrati se je dohodkovna neenakost od leta 2000 povečala v več kot 50 državah, med njimi v 23 državah z visokimi dohodki. Gospodarska rast torej ne pomeni nujno, da se koristi razvoja porazdelijo širše.
ZN kot pomembne temelje vključujoče preobrazbe navaja kakovostno izobraževanje, socialno zaščito, digitalno povezljivost in vključujoče trge dela. Toda številne države v razvoju se pri financiranju teh področij soočajo z omejenimi javnimi sredstvi in visokimi stroški odplačevanja dolgov.
Poročilo zato poziva k okrepljenemu mednarodnemu sodelovanju, dostopnejšemu razvojnemu financiranju, ukrepom za obvladovanje dolga in širšemu dostopu do novih tehnologij.
Uspešnost razvoja tudi po tem, komu koristi
Osrednje sporočilo poročila je, da kazalniki gospodarske rasti, produktivnosti in naložb ne pokažejo celotne slike razvoja. Če velik del prebivalstva nima možnosti sodelovati pri ustvarjanju gospodarske vrednosti, lahko tehnološki in gospodarski napredek spremlja poglabljanje neenakosti.
Ob hitrem širjenju umetne inteligence in preusmerjanju naložb v energetski prehod bo zato vse pomembneje, kako države povezujejo inovacije s širšimi družbenimi koristmi. Po oceni ZN vlaganje v socialno vključenost ni le strošek, temveč lahko prispeva tudi k dolgoročni gospodarski rasti.
Izziv za vlade je tako dvojni: pospeševati preobrazbo gospodarstva in hkrati zagotoviti, da dostop do njenih koristi ne bo omejen na tiste, ki so že zdaj najbolje pripravljeni na spremembe.
