Mednarodna pomorska organizacija (IMO) je uradno sprejela največje območje nadzora emisij (ECA) na svetu v severovzhodnem Atlantiku. Novi ukrep uvaja strožje omejitve izpustov za ladje na enem najbolj prometnih pomorskih območij na svetu in naj bi pomembno izboljšal kakovost zraka ter zdravje ljudi.
Po ocenah strokovnjakov bo uvedba zavezujočih omejitev za onesnaževala iz ladij do leta 2050 preprečila več kot 4.000 prezgodnjih smrti ter prinesla do 29 milijard evrov prihrankov v zdravstvenih stroških.
Gre za pomemben mejnik v prizadevanjih za zmanjšanje škodljivega onesnaževanja zraka iz ladijskega prometa v Evropi in na Arktiki, poudarjajo pri Mednarodnem svetu za čisti promet. Njihov predstavnik Bryan Comer je ob tem izpostavil, da bodo pričakovane zmanjšane emisije bistveno izboljšale kakovost zraka v obalnih skupnostih in posledično rešile na tisoče življenj.
Novo območje nadzora emisij bo predvidoma v celoti zaživelo septembra 2028. Vključuje izključne gospodarske cone Francije, Irske, Portugalske, Španije, Združenega kraljestva, Islandije, Grenlandije in Ferskih otokov, kjer živi več kot 190 milijonov ljudi. Hkrati bo povezalo že obstoječa območja nadzora emisij v Baltskem, Severnem in Sredozemskem morju ter jih povezalo z nedavno odobrenimi območji v Norveškem morju in kanadski Arktiki.
Ladje, ki plujejo po tem območju, bodo morale upoštevati stroge omejitve glede vsebnosti žvepla v gorivu, s čimer bodo zmanjšali emisije žveplovih oksidov (SOx) in finih delcev (PM2,5). Za ladje, zgrajene po 1. januarju 2027, bodo veljale tudi strožje omejitve emisij dušikovih oksidov (NOx).
Ti onesnaževalci so povezani z resnimi zdravstvenimi težavami, kot so bolezni dihal in srca ter prezgodnja smrt. Poleg vpliva na zdravje ljudi prispevajo tudi k zakisljevanju oceanov, kar ogroža morske ekosisteme in življenjske pogoje morskih vrst.
Odločitev je bila potrjena na 84. zasedanju Odbora za varstvo morskega okolja (MEPC 84), s čimer se je zaključil postopek, ki so ga začele države članice Evropske unije skupaj z Islandijo, Združenim kraljestvom in Evropsko komisijo. Pri pripravi strokovnih analiz je sodelovala tudi Univerza v Portu.
Raziskave ICCT kažejo, da bi lahko ob doslednem izvajanju ukrepov emisije žveplovih oksidov zmanjšali za do 82 odstotkov, emisije finih delcev pa za 64 odstotkov. Emisije dušikovih oksidov naj bi se postopoma zmanjševale z uvajanjem novih ladij, skupno pa bi lahko dosegle do 71-odstotno zmanjšanje.
Poleg tega naj bi se emisije črnega ogljika, enega najnevarnejših podnebnih onesnaževalcev, zmanjšale za 36 odstotkov.
Po besedah Comerja sprejetje tega območja dokazuje, da lahko IMO ob ustreznem okoljskem vodstvu in strokovni podpori doseže konkretne rezultate za ljudi in okolje. Novi ukrep je po njegovem mnenju razumna rešitev za zmanjšanje onesnaževanja iz ladijskega prometa, ki bo rešila na tisoče življenj.
