Število podjetij z zavezami za doseganje neto ničelnih emisij se v svetu bistveno ne zmanjšuje, vendar nekatere največje družbe svoje podnebne cilje že rahljajo ali opuščajo. To kaže raziskava konzorcija Net Zero Tracker, ki spremlja zaveze skoraj 2.000 največjih javno kotirajočih podjetij na svetu. Ugotovitve predstavljajo nekoliko bolj raznoliko sliko od vse pogostejših opozoril o umikanju podjetij od podnebnih zavez, piše Trellis.
Po podatkih raziskave ima cilje neto ničelnih emisij 64 odstotkov spremljanih podjetij, kar je približno enako kot leto prej. V ZDA se je njihov delež zmanjšal za eno odstotno točko, na 51 odstotkov, v Evropski uniji pa se je za enako vrednost povečal, na 85 odstotkov. Največjo rast so zabeležili na Kitajskem, kjer se je delež podjetij z neto ničelnimi cilji povečal s 24 odstotkov leta 2025 na 28 odstotkov leta 2026. Leto prej je znašal 18 odstotkov.
»Ne gre za množičen umik,« je ocenila Louise Bammel, analitičarka politik na nemškem inštitutu NewClimate Institute, ki sodeluje v konzorciju Net Zero Tracker.
Rahljanje ciljev pri največjih podjetjih
Podrobnejša analiza 50 največjih svetovnih podjetij je pokazala izrazitejše znake odmikanja od prvotnih zavez. Od 50 podjetij jih ima cilje neto ničelnih emisij 43, pri 20 pa so raziskovalci zaznali njihovo rahljanje. Najizrazitejše je bilo med finančnimi institucijami: od 18 spremljanih jih je takšne spremembe izvedlo 11.
Med preostalimi podjetji, pri katerih so zaznali rahljanje ciljev, so štiri družbe iz naftne in plinske industrije, dve tehnološki podjetji, proizvajalec polprevodnikov, trgovsko podjetje in farmacevtska družba. Raziskovalci imen niso razkrili.
Najpogostejša oblika odmika je bila ohranitev cilja, vendar z manj ambiciozno vsebino, sledil pa je umik zaveze. Ti dve spremembi skupaj predstavljata skoraj 90 odstotkov vseh zaznanih negativnih sprememb.
Rahljanje ciljev ni vedno znak neodgovornosti
Raziskava opozarja, da je treba pri presoji sprememb upoštevati tudi njihove razloge. Večina ciljev največjih podjetij je bila namreč zastavljena v letih 2020 in 2021, ko so podjetja imela manj izkušenj z dejanskimi možnostmi zmanjševanja emisij. V nekaterih primerih je sprememba cilja lahko posledica temeljitejše presoje emisij in razpoložljivih ukrepov, ne pa zgolj zmanjševanja podnebnih ambicij.
Kot primer je navedena družba PepsiCo, ki je leta 2025 znižala svoje cilje in pri tem izpostavila pomanjkanje podpore odločevalcev. Louise Bammel meni, da lahko podjetje z zamikom roka ali prilagoditvijo cilja pokaže tudi, da ga jemlje resno, saj je preverilo, kaj je v danih okoliščinah dejansko izvedljivo.
Nasprotno pa opozarja na tehnološka podjetja, ki ohranjajo cilje za leto 2030, čeprav se njihove emisije zaradi naložb v podatkovne centre povečujejo. Microsoft je poročal o 25-odstotnem, Google pa o 18-odstotnem povečanju letnih emisij. Po mnenju Bammel bi morala podjetja, ki svoje podnebne cilje jemljejo resno, te tudi prilagajati dejanskim okoliščinam in doseženim rezultatom.
Raziskava tako kaže, da stabilno število neto ničelnih zavez še ne pomeni, da podjetja pri njihovem uresničevanju ne nazadujejo. Za presojo njihove verodostojnosti je pomembno spremljati ne le, ali cilje ohranjajo, temveč tudi, kako jih spreminjajo in ali spremembe odražajo realno oceno možnosti za zmanjšanje emisij.
