Jutri se začne 3. slovenski kongres o vodah. Upravljanje voda postaja vse bolj kompleksno in družbeno pomembno, še zlasti pri sprejemanju odločitev o posegih v vode in (ob)vodni prostor, kar je postala osrednja tema po letošnjih avgustovskih poplavah.
Problem letošnjih poplav namreč ni vodarski, temveč predvsem družbeni in politični. V vode posegamo neposredno ali posredno prav vsi, vode in vodni živi svet želimo ohranjati vsi, in med nami ni nikogar, ki bi rekel, da je upadanje biodiverzitete le problem biologije ali naravovarstva. To je problem družbe in načina našega razmišljanja in delovanja. Z njima posredno oblikujemo politiko upravljanja slovenskih voda, čeprav se zdi, da je jasno začrtana z evropskimi strategijami, direktivami in smernicami, na nacionalnem nivoju pa oblikovana z zakonodajo in upravnim redom.
In letošnji kongres želi pokazati na naše razumevanje voda in sposobnost povezovanja različnih strokovnjakov za sooblikovanje vodne politike.
Tako je zapisala dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije, ki je glavni organizator 3. slovenskega kongresa o vodah. V ospredju kongresa bodo razprave o poplavah, sušah, rabi vode in prostorskem načrtovanju, na okroglih mizah pa bodo govorili o vodni in okoljski infrastrukturi – ko rešitev postane problem in o vlogi zadrževalnikov in zadrževanju vode za trajnostni razvoj in krepitev družbene odgovornosti. Med temami so še strokovna predavanja o stanju varstva in biodiverziteti voda ter o vodonosnikih, vodnih virih in ekosistemih.
Vir: Društvo vodarjev Slovenije
