Odbor za mednarodne standarde trajnostnega poročanja (ISSB) je po poročanju SDG News začel javno posvetovanje o predlogu smernic za razkrivanje tveganj in priložnosti, povezanih z naravo. Podjetjem naj bi pomagale pojasniti, kako njihova odvisnost od naravnih virov in vplivi na ekosisteme vplivajo na njihove poslovne obete ter finančna tveganja.
Predlog je namenjen podjetjem, ki pri poročanju uporabljajo trajnostne standarde ISSB. Dopolnil naj bi obstoječe zahteve glede razkrivanja pomembnih trajnostnih tveganj in priložnosti ter prispeval k bolj primerljivim informacijam za vlagatelje. Javno posvetovanje bo potekalo do 19. februarja 2027.
Predlagane smernice izhajajo iz standarda IFRS S1, ki od podjetij, ki ga uporabljajo, že zahteva razkrivanje pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostnostjo, če lahko razumno vplivajo na njihove poslovne obete. Mednje sodijo tudi tveganja, povezana z naravo.
Pomembna sta lokacija in odvisnost od ekosistemov
Pri ocenjevanju tveganj naj bi podjetja upoštevala lokacije svojih sredstev in dejavnosti vzdolž vrednostnih verig. Razpoložljivost vode, stanje gozdov in kakovost tal namreč vplivajo na njihovo izpostavljenost naravnim tveganjem.
Proizvajalec, ki je odvisen od velikih količin vode, je na primer lahko posebej izpostavljen tveganjem, če se stanje porečja, iz katerega se oskrbuje, poslabšuje. Podjetja naj bi pri prepoznavanju in pojasnjevanju pomembnih tveganj ter priložnosti upoštevala tudi sodelovanje z domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in drugimi prizadetimi deležniki.
ISSB se je pri pripravi predloga oprl tudi na priporočila projektne skupine za finančna razkritja, povezana z naravo (TNFD). Podjetja bi lahko pri ocenjevanju svojih odvisnosti od narave, vplivov nanjo ter iz njih izhajajočih tveganj in priložnosti uporabljala pristop LEAP. Ta vključuje štiri faze: iskanje stika z naravo, ocenjevanje odvisnosti in vplivov, vrednotenje tveganj in priložnosti ter pripravo odzivov in poročanje.
Uporaba pristopa LEAP po predlogu ne bi bila obvezna.
Vlagatelji zahtevajo več podatkov o izgubi narave
Interes za razkrivanje informacij o naravi med podjetji in vlagatelji narašča. Po poročilu TNFD za leto 2026 je priporočilom te skupine pri poročanju sledilo že več kot 1.000 organizacij iz 56 držav in območij, kar je dvakrat toliko kot leto prej.
V raziskavi TNFD, v kateri je sodelovalo več kot 500 udeležencev finančnega trga, so vsi sodelujoči vlagatelji izrazili zaskrbljenost zaradi vpliva izgube narave na finančne trge. Več kot 70 odstotkov vprašanih je podprlo večjo pravno predvidljivost z obveznim poročanjem o tveganjih, povezanih z naravo.
Da lahko degradacija ekosistemov preraste v finančno tveganje, kaže tudi raziskava, objavljena letos v reviji Nature Ecology & Evolution. Raziskovalci so modelirali posledice upadanja opraševanja v naravi, morskega ribolova in pridobivanja tropskega lesa za kreditno sposobnost 23 držav.
V scenariju delnega propada ekosistemov so ocenili, da bi se lahko njihovi skupni letni stroški obresti za dodatno zadolževanje povečali za do 162 milijard ameriških dolarjev. Gre za oceno na podlagi modeliranega scenarija, ne za napoved dejanskega razvoja.
Poročanje samo po sebi ne zagotavlja varstva narave
Pomen naravnih virov in ekosistemov za gospodarstvo je vse bolj prisoten tudi v mednarodnih razpravah o biotski raznovrstnosti. Države obravnavajo napredek pri uresničevanju globalnega okvira za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal, ki med drugim predvideva mobilizacijo najmanj 200 milijard ameriških dolarjev letno za varstvo narave do leta 2030.
Kakovostnejše poročanje podjetij lahko vlagateljem pomaga pri ocenjevanju finančnih tveganj in sprejemanju odločitev o naložbah. Vendar samo razkrivanje podatkov ne zagotavlja potrebnega financiranja ali dejanskega varstva ekosistemov.
ISSB predlaga, da bi smernice izdal v obliki praktičnega napotka (Practice Statement). Njihova uporaba ne bi bila pogoj za trditev, da podjetje izpolnjuje standarde ISSB, posamezne jurisdikcije pa bi se lahko odločile za njihovo obvezno uporabo. Odbor preverja tudi, ali bi bilo primerneje zahteve glede narave urediti v obliki samostojnega standarda.
Predsednik ISSB Emmanuel Faber je opozoril, da lahko odvisnost podjetij od naravnih virov, kot sta voda in opraševanje, vpliva na njihove poslovne obete. Podpredsednica odbora Sue Lloyd pa je poudarila, da predlog poskuša uravnotežiti vse večje povpraševanje vlagateljev po informacijah o naravi z obremenitvami podjetij, ki že uvajajo standarde ISSB za podnebno in trajnostno poročanje.
Izid posvetovanja bo pomagal določiti nadaljnjo obliko smernic in njihovo uporabnost za vlagatelje. Ključno vprašanje ostaja, kako zagotoviti primerljive in kakovostne informacije o naravnih tveganjih, ki lahko vplivajo na poslovanje podjetij in stabilnost finančnih trgov.
