Evropska podjetja se na vse večje geopolitične napetosti in razdrobljenost svetovne trgovine odzivajo s spreminjanjem dobavnih verig, diverzifikacijo dobaviteljev in trgov ter večjim poudarkom na dolgoročni odpornosti. Kot glavne ovire pri mednarodnem poslovanju vse pogosteje navajajo carine in regulativne zahteve, ugotavlja skupno poročilo Evropske komisije in Evropske investicijske banke (EIB).
Carine in regulativa v ospredju trgovinskih ovir
Poročilo Redesigning supply chains: EU firms in a time of geopolitical risk temelji na anketi med 1.165 podjetji iz EU. Ugotavlja, da so carine in izpolnjevanje regulativnih zahtev postali glavni oviri v mednarodni trgovini, ki prehitevata motnje v logistiki in pomanjkanje vhodnih surovin oziroma materialov.
Približno petina anketiranih podjetij (20 odstotkov) kot pomembno oviro navaja izpolnjevanje regulativnih zahtev, 18 odstotkov pa spremembe carinskih postopkov in tarif. Več kot polovica podjetij pričakuje, da bodo višje carine dolgoročno ostale prisotne.
Skoraj dve tretjini podjetij v EU meni, da so pripravljena na obvladovanje geopolitičnih tveganj. Vendar se pripravljenost razlikuje glede na velikost podjetja. Med velikimi podjetji jih je pripravljenih približno 73 odstotkov, medtem ko je med malimi in srednje velikimi podjetji takih manj kot polovica.
Diverzifikacija in dolgoročna odpornost
Podjetja se na carinske in geopolitične izzive odzivajo s širjenjem nabora dobaviteljev in trgov, na katerih poslujejo. Namesto kratkoročnega odzivanja na posamezne krize vse več pozornosti namenjajo dolgoročnim strategijam odpornosti dobavnih verig.
Pomembno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti še naprej igra enotni trg EU. To še posebej velja za podjetja, ki poslujejo izključno znotraj Unije, saj jim skupni trg zagotavlja stabilnejše poslovno okolje.
Evropska komisija napoveduje ukrepe za odpravo ovir
Poročilo poziva k ciljno usmerjenim finančnim instrumentom, učinkovitejšim sistemom zgodnjega opozarjanja, večji regulativni jasnosti in napredku pri sklepanju trgovinskih sporazumov EU. Med priporočili sta tudi nadaljnje poglabljanje enotnega trga ter vlaganja v inovacije, digitalizacijo, znanja in odpornost dobavnih verig.
Evropska komisija si za boljše delovanje enotnega trga prizadeva z odpravljanjem desetih najškodljivejših ovir, poimenovanih Terrible Ten. Ob tem je predstavila 12 omnibusnih predlogov za zmanjšanje nepotrebnih administrativnih bremen, ki naj bi podjetjem prinesli skupno 17 milijard evrov neto prihrankov na leto.
Komisija z državami članicami in Evropskim parlamentom sodeluje pri odpravljanju razlik in ovir na enotnem trgu, tudi tistih, ki nastajajo zaradi pretiranega zaostrovanja zahtev pri prenosu evropske zakonodaje v nacionalne predpise (gold-plating). Poudarek je na boljšem odkrivanju ovir, nadaljnjem spremljanju njihovega odpravljanja in preprečevanju njihovega ponovnega nastajanja.
Poročilo tako izpostavlja dvojni izziv za evropska podjetja: prilagajanje vse bolj negotovemu mednarodnemu trgovinskemu okolju in hkratno izkoriščanje potenciala enotnega trga EU. Za manjša podjetja, ki imajo praviloma manj zmogljivosti za obvladovanje tveganj, bo pri tem pomembna tudi dostopnost ustrezne finančne in institucionalne podpore.
