Evropa lahko hkrati poveča konkurenčnost industrije ter zmanjša njene podnebne in okoljske obremenitve, vendar bo morala pospešiti razogljičenje in učinkoviteje podpreti naložbe v čiste tehnologije. Po ugotovitvah Evropske agencije za okolje (EEA) bodo ključni ustrezna industrijska politika, dostopna obnovljiva električna energija, infrastruktura in usposobljeni kadri.
Evropska industrijska politika je v zadnjih 15 letih prispevala k pomembnemu zmanjšanju emisij industrijskih onesnaževal in toplogrednih plinov, čeprav se je gospodarska dejavnost še naprej povečevala. Vendar najtežji del prehoda še ostaja. Sektorji z največjimi industrijskimi emisijami so še daleč od poti do neto ničelnih emisij, napredek pri zmanjševanju emisij na tono proizvoda v proizvodnji cementa, železa in jekla pa je bil od leta 2010 zmeren.
To ugotavlja poročilo Evropske agencije za okolje Europe’s industrial transformation – from environmental progress to clean competitiveness (Preobrazba evropske industrije – od okoljskega napredka do čiste konkurenčnosti). Po oceni agencije izziv ni več toliko v razpoložljivosti tehnologij kot v tem, kako jih razširiti in uveljaviti v industriji.
Primanjkuje naložb in ustreznih pogojev
Za pospešitev industrijskega prehoda bo morala EU vzpostaviti stabilno okolje, ki bo omogočilo večje naložbe in hitrejše uvajanje čistih tehnologij. Po oceni EEA bo treba do leta 2030 zapolniti letno vrzel v financiranju industrijske preobrazbe v višini od 30 do 60 milijard evrov, pri čemer bo pomembno pritegniti tudi zasebni kapital.
Med ovirami so počasna gradnja infrastrukture za električno energijo, vodik ter zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida, negotov dostop do materialov, potrebnih za zeleni prehod, in pomanjkanje ustreznih tehničnih znanj.
Pomemben dejavnik je tudi dostop do cenovno ugodne obnovljive električne energije. Elektrifikacija industrijskih procesov lahko hkrati zmanjša emisije, okrepi energetsko varnost in izboljša konkurenčnost evropskih podjetij.
Čeprav lahko čistejša in z viri učinkovitejša industrija dolgoročno postane konkurenčna prednost Evrope, bodo začetni stroški preobrazbe visoki. Podjetja se lahko zato v kratko- in srednjeročnem obdobju soočajo z dodatnimi konkurenčnimi pritiski. Po ugotovitvah EEA zgolj strožja okoljska pravila, višja cena ogljika ali boljši pogoji za naložbe ne bodo nujno zadostovali.
Industrijska politika mora povezati tri cilje
EEA poudarja, da mora evropska industrijska politika usklajevati konkurenčnost, podnebne cilje in okoljsko učinkovitost. Pri tem izpostavlja tri povezane usmeritve.
Prva je zaščita industrije med prehodom, da bi podjetja lažje obvladovala stroške in konkurenčne pritiske. Druga je ustvarjanje trgov in povečevanje obsega čistih rešitev, kar zahteva pospešitev naložb in širšo uporabo razpoložljivih tehnologij. Tretja je prestrukturiranje industrije, ki naj bi proizvodne dejavnosti vse bolj usmerjalo v čiste vrednostne verige.
Za uspešno preobrazbo bo Evropa potrebovala dolgoročno predvidljivo politiko ter usklajeno načrtovanje naložb, infrastrukture, oskrbe z energijo in materiali ter razvoja znanj. Cilj je ustvariti razmere, v katerih bodo podjetja lahko pospešila razogljičenje, ne da bi pri tem ogrozila svojo gospodarsko vzdržnost.
Po oceni agencije bo prav sposobnost hitrega uvajanja čistih tehnologij v industrijskem obsegu odločilna za to, ali bo Evropa hkrati dosegala podnebne cilje ter krepila svojo konkurenčnost in odpornost.
