Najnovejša raziskava Eurobarometra kaže zelo visoko podporo pomenu kmetijstva in podeželja v Evropski uniji. 95 odstotkov Evropejcev meni, da sta kmetijstvo in podeželska območja pomembna za prihodnost Evrope, 93 odstotkov pa jih kot ključno ocenjuje zagotavljanje stabilne preskrbe s hrano.
Raziskava, ki je bila izvedena maja in junija 2026 med 26.456 prebivalci vseh 27 držav članic, kaže tudi široko podporo skupni kmetijski politiki EU (SKP). Sedem od desetih vprašanih meni, da SKP koristi vsem Evropejcem.
Med njenimi najpomembnejšimi dosežki anketirani izpostavljajo zagotavljanje stabilne preskrbe s hrano, kar jih ocenjuje 93 odstotkov, razumne cene hrane in trajnostno upravljanje naravnih virov (92 odstotkov) ter krepitev vloge kmetov v prehranski verigi (91 odstotkov). Približno 85 odstotkov jih meni, da je povečanje konkurenčnosti kmetijstva pomembna prednostna naloga.
Več kot dve tretjini vprašanih ocenjujeta, da SKP prispeva tudi k varovanju okolja in boju proti podnebnim spremembam. Hkrati več kot devet od desetih Evropejcev prepoznava vpliv ekstremnih vremenskih dogodkov na prehransko varnost in preskrbo s hrano.
Pomembna sta kakovost in izvor hrane
Pri nakupnih odločitvah sta za Evropejce najpomembnejša kakovost in izvor hrane. Prvič je raziskava preverjala tudi pomen evropskega izvora hrane: skoraj 80 odstotkov vprašanih ga ocenjuje kot pomemben ali zelo pomemben dejavnik.
Skoraj devet od desetih Evropejcev pri izbiri hrane upošteva tudi kratke dobavne verige, višje okoljske in dobrobiti živali standarde ter kakovostne oznake.
Evropska komisija bo na podlagi tega napovedala novo kampanjo »European food«, s katero želi dodatno poudariti kakovost in izvor evropske hrane.
Med prihodnjimi prioritetami tudi dohodek kmetov
Za prihodnost evropskega kmetijstva in razvoja podeželja Evropejci kot glavni cilj navajajo zagotavljanje varne, zdrave, trajnostne in kakovostne hrane. Med konkretnimi prednostnimi nalogami jih 55 odstotkov izpostavlja razumne cene hrane za potrošnike, 53 odstotkov pa zagotavljanje primernega življenjskega standarda kmetov.
Sledijo stabilna preskrba s hrano (50 odstotkov), varovanje okolja in boj proti podnebnim spremembam (47 odstotkov), trajnostna proizvodnja hrane (46 odstotkov) ter ustvarjanje rasti in delovnih mest na podeželju (45 odstotkov).
Evropska komisija te cilje vključuje v svojo Vizijo za hrano in kmetijstvo ter predlog prihodnje skupne kmetijske politike, ki med drugim predvideva minimalni obseg podpore dohodku kmetov.
