Evropska komisija je 9. oktobra izbrala 46 novih strateških projektov za kritične surovine v 16 državah članicah. Med njimi je 19 projektov recikliranja, še pet pa povezuje recikliranje s predelavo. Izbor krepi povezavo med krožnim gospodarstvom, varnostjo dobav in odpornostjo evropske industrije. Slovenija v novem izboru nima navedenega projekta, vendar lahko slovenske družbe preverijo možnosti sodelovanja v nastajajočih evropskih dobavnih verigah.
Novi projekti so bili izbrani v okviru evropskega akta o kritičnih surovinah, znanega pod kratico CRMA. Osem jih je namenjenih pridobivanju surovin, enajst predelavi in devetnajst recikliranju. Preostalih osem je integriranih: trije povezujejo pridobivanje in predelavo, pet pa predelavo in recikliranje. Skupaj pokrivajo 15 od 17 strateških surovin, opredeljenih v aktu.
Njihov pomen sega v proizvodnjo baterij, trajnih magnetov ter obrambno in letalsko-vesoljsko industrijo. Evropska komisija z aktom zasleduje povečanje evropskih zmogljivosti in zmanjšanje odvisnosti od posameznih držav dobaviteljic. Do leta 2030 naj bi evropske zmogljivosti dosegle najmanj 10 odstotkov letnih potreb EU pri pridobivanju, 40 odstotkov pri predelavi in 25 odstotkov pri recikliranju strateških surovin. Za posamezno strateško surovino na relevantni stopnji predelave naj največ 65 odstotkov letnih potreb prihaja iz ene tretje države.
Za proizvodne družbe je to pomemben razvojni signal. Pri ocenjevanju zanesljivosti dobav je smiselno pogledati tudi izvor materialov v kupljenih komponentah. Družba ima lahko več neposrednih dobaviteljev, ki so odvisni od istega vira surovine ali iste predelovalne zmogljivosti. Pregled takšnih skupnih odvisnosti lahko pomaga pri izbiri alternativnih dobaviteljev, načrtovanju zalog in razvoju izdelkov z manjšo porabo izpostavljenih materialov.
Velik delež reciklažnih projektov kaže, kako pomembno mesto imajo sekundarne surovine v evropski oskrbi. Konkretni primeri iz novega seznama vključujejo italijanski projekt 9PV-up, ki je namenjen pridobivanju surovin iz izrabljenih fotonapetostnih panelov, nemški HyProMag, usmerjen v recikliranje redkih zemelj za magnete, in poljski projekt Urban mining družbe TDM Electronics, namenjen pridobivanju bakra, germanija, aluminija in kovin platinske skupine.
Ti primeri nakazujejo možne poslovne poti tudi za slovenske družbe: dobavo ustrezno ločenih materialnih tokov, razvoj postopkov predobdelave, proizvodnjo opreme ali vključevanje sekundarnih surovin v lastno proizvodnjo. Pri tem je poleg količine pomembno preveriti sestavo, čistost, sledljivost in zahteve potencialnega prevzemnika. Poslovno sodelovanje je treba graditi na konkretnih tehničnih specifikacijah in ekonomiki posameznega materialnega toka.
Strateški status projektom omogoča predvidljivejše postopke pridobivanja dovoljenj ter podporo pri dostopu do financiranja in sklepanju pogodb o odkupu proizvodnje. Po pojasnilih Komisije lahko nosilci projektov zaprosijo za obravnavo v skupini za financiranje, ki povezuje javne in zasebne finančne institucije.
Izbor projekta zato še ne pomeni, da je njegovo financiranje v celoti zagotovljeno ali da so nove dobavne zmogljivosti že na voljo. Za potencialne poslovne partnerje je pomembno preveriti razvojno fazo projekta, predvideni začetek proizvodnje, razpoložljive količine in kakovost materialov. Na tej podlagi lahko ocenijo, ali projekt ustreza njihovim prihodnjim nabavnim potrebam oziroma ponuja priložnost za dobavo tehnologije, opreme ali storitev.
Slovenske družbe lahko svoje možnosti najprej preverijo z naslednjimi koraki:
| Vrsta družbe | Praktičen prvi korak |
| Proizvodna družba | Popisati kritične surovine v materialih in komponentah ter preveriti skupne odvisnosti dobaviteljev. |
| Predelovalec ali zbiralec odpadkov | Opredeliti sestavo, količine in kakovost tokov ter jih primerjati z zahtevami izbranih reciklažnih projektov. |
| Dobavitelj opreme in tehnologije | Pregledati nosilce projektov ter preveriti njihove potrebe po procesni opremi, avtomatizaciji in storitvah. |
| Razvojna organizacija | Preveriti možnosti sodelovanja pri ločevanju materialov, predelavi, nadomeščanju surovin in izboljšanju njihove kakovosti. |
Pri pripravi lastnega projekta je pomembna tudi njegova zrelost. Komisija pri ocenjevanju preverja tehnično izvedljivost ter informacije o okoljskih in družbenih vplivih, upravljanju in preglednosti dobavne verige. Priprava mora zato povezati tehnološko rešitev, oskrbo z vhodnimi materiali, potencialne kupce, financiranje in obvladovanje vplivov.
Komisija je ob objavi izbora napovedala nov poziv za strateške projekte proti koncu leta 2026. Za slovenske nosilce razvojnih naložb je to priložnost, da pravočasno preverijo pogoje in pripravljenost svojih projektov. Za uporabnike surovin pa je že zdaj smiseln pregled novega seznama: kateri projekti bi lahko postali prihodnji dobavitelji, poslovni partnerji ali kupci njihovih materialnih tokov.
