Ljubljana je 22. in 23. oktobra gostila 23. konferenco evropskega združenja Gas Infrastructure Europe (GIE), na kateri so predstavniki evropskih institucij in energetskega sektorja razpravljali o prihodnji vlogi plinske infrastrukture, povezovanju energetskih omrežij in zagotavljanju konkurenčne oskrbe z energijo.
Energetska varnost, razogljičenje in konkurenčnost gospodarstva ostajajo ključni izzivi evropskega energetskega prehoda. Njihovo usklajevanje zahteva dolgoročno načrtovanje infrastrukture, tesnejše povezovanje energetskih sistemov in predvidljive pogoje za naložbe, so poudarili udeleženci 23. konference Gas Infrastructure Europe (GIE), ki je potekala v Ljubljani pod naslovom Infrastruktura za podnebno nevtralno Evropo.
Dvodnevni dogodek je gostila družba Plinovodi, slovenski operater prenosnega sistema plina. Med osrednjimi temami so bili povezovanje plinskih, elektroenergetskih in vodikovih omrežij, prihodnja vloga skladišč plina in terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ter prilagajanje obstoječe infrastrukture vključevanju obnovljivih in nizkoogljičnih plinov.
Elektrifikacija ne bo zadostovala
Generalna direktorica Generalnega direktorata Evropske komisije za energijo Céline Gauer je izpostavila tri temelje prihodnjega energetskega sistema: varnost, odpornost in trajnost. Po njenih besedah elektrifikacija sama ne more zagotoviti vseh rešitev, zato bo treba povezovati različne energetske vire in infrastrukturo.
Energetska kriza je po njenih besedah pokazala pomen plinske infrastrukture pri vzpostavljanju novih oskrbovalnih poti. Diverzifikacija dobav je sicer nujna za energetsko varnost, vendar sama ne odpravlja vseh tveganj, povezanih z nestabilnostjo na energetskih trgih. Zato je potreben celovit pristop, ki vključuje povezovanje plinskih in elektroenergetskih sistemov ter solidarnost med državami.
Tudi predsednik GIE Arno Büx je poudaril, da je treba infrastrukturo načrtovati ob upoštevanju sprememb celotnega energetskega sistema. Poleg zanesljivosti oskrbe morajo razvoj usmerjati sposobnost vključevanja novih virov, povezovanje trgov in prilagajanje spreminjajočemu se povpraševanju.
Pri tem bosta po njegovem mnenju odločilna ustrezno načrtovanje in naložbeni okvir, ki bosta omogočala napredek pri razogljičenju, ne da bi pri tem zanemarili cenovno dostopnost energije in konkurenčnost evropskega gospodarstva.
Pogoji za naložbe in konkurenčnost industrije
Državni sekretar za energetiko na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Tomaž Žagar je opozoril, da mora biti energetski prehod tehnološko izvedljiv in ekonomsko vzdržen, ob tem pa mora zagotavljati zanesljivo oskrbo.
Za doseganje teh ciljev so po njegovem pomembni predvidljivi pogoji za naložbe, uravnotežena obravnava različnih energetskih tehnologij in tesnejše evropsko sodelovanje. Posebno pozornost je treba nameniti tudi manjšim trgom in zagotavljanju konkurenčnosti industrije v času energetskih sprememb.
Razvoj infrastrukture tako ni zgolj tehnično vprašanje, temveč tudi vprašanje dolgoročnih gospodarskih odločitev. Naložbe morajo upoštevati prihodnje potrebe po energiji, spremembe dobavnih poti in postopno uvajanje novih energetskih virov.
Slovenija kot povezovalni člen energetskih sistemov
Slovenija ima zaradi svojega geografskega položaja pomembno vlogo pri povezovanju energetskih sistemov srednje in jugovzhodne Evrope. Čezmejne povezave in zadostne prenosne zmogljivosti so pomembne za zanesljivo oskrbo, zlasti ob spreminjanju evropskih dobavnih poti.
Glavni direktor družbe Plinovodi Matija Bitenc je ob odprtju konference poudaril, da je treba energetsko infrastrukturo načrtovati dolgoročno, ob upoštevanju potreb gospodarstva in industrije ter ciljev energetskega prehoda.
Po njegovih besedah strateška lega Slovenije prinaša priložnost za krepitev povezav med evropskimi energetskimi sistemi, hkrati pa tudi odgovornost za njihovo nadaljnje razvijanje. Srečanje evropskih energetskih predstavnikov v Ljubljani je označil za priložnost za oblikovanje konkretnih oblik sodelovanja in naložb.
Poleg varnega in zanesljivega prenosa plina družba Plinovodi razvija rešitve za prilagajanje infrastrukture prihodnjim potrebam. Med pomembnimi usmeritvami sta priprava omrežja na vključevanje obnovljivih in nizkoogljičnih plinov ter razvoj vodikove infrastrukture.
V ospredju tudi biometan in varnost infrastrukture
Drugi dan konference, 23. oktobra, so se razprave nadaljevale z razvojem trga biometana, usklajenim načrtovanjem evropskih energetskih omrežij ter fizično in kibernetsko varnostjo kritične energetske infrastrukture.
Te teme odražajo širše izzive energetskega prehoda: poleg uvajanja novih virov energije bo treba zagotoviti, da bodo omrežja ustrezno povezana, varna in prilagodljiva. Evropske države pri tem čaka usklajevanje nacionalnih razvojnih načrtov, investicijskih potreb in skupnih ciljev energetske politike.
Konferenca GIE je tako v ospredje postavila vprašanje, kako ob spreminjanju energetskega sistema ohraniti zanesljivo oskrbo in konkurenčnost ter hkrati razvijati infrastrukturo za postopno razogljičenje evropskega gospodarstva.
