Neto emisije toplogrednih plinov v EU so se leta 2025 po začasnih podatkih zmanjšale za 1,6 %. Slovenija je s 13,7-odstotnim padcem zabeležila največje relativno zmanjšanje med članicami. Na ravni Unije pa so emisije v prometu in drugih sektorjih, za katere veljajo nacionalni cilji, skupaj ostale skoraj nespremenjene.
Evropska komisija je 9. novembra 2026 objavila letno poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov in poročilo o delovanju evropskega trga ogljika. Neto emisije EU so bile leta 2025 za 39 % nižje kot leta 1990, medtem ko se je bruto domači proizvod v istem obdobju povečal za 74 %. Dolgoročno sta se torej gibala v nasprotnih smereh, vendar se je v zadnjem letu zmanjševanje emisij upočasnilo. Za dosego zavezujočega cilja najmanj 55-odstotnega zmanjšanja neto emisij do leta 2030 glede na leto 1990 bi morala EU po izračunu Komisije med letoma 2026 in 2030 emisije vsako leto v povprečju zmanjšati za 153 milijonov ton ekvivalenta CO₂.
Kaj kaže največji padec neto emisij v Sloveniji
Slovenija je po začasni oceni dosegla največji odstotni padec neto emisij glede na leto 2024, sledili sta ji Švedska z 11,3-odstotnim in Bolgarija s 7,4-odstotnim zmanjšanjem. Neto podatek zajema tudi učinek rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, kjer se obračunavajo emisije in odvzemi ogljika. Za spremljanje napredka v prometu, stavbah, kmetijstvu, odpadkih in manjši industriji se uporablja ločen kazalnik. Slovenski zavezujoči cilj za te sektorje je do leta 2030 zmanjšati emisije za 27 % glede na leto 2005.
Promet in stavbe zavirajo napredek do leta 2030
V sektorjih, ki jih zajema uredba o porazdelitvi prizadevanj (ESR), so bile emisije leta 2025 v EU za približno 20,5 % nižje kot leta 2005. Glede na leto 2024 so ostale skoraj nespremenjene. V domačem prometu, največjem viru emisij v tej skupini, so vztrajale približno na isti ravni, pri stavbah pa so se povečale za približno odstotek. V kmetijstvu, manjši industriji in sektorju odpadkov so se nekoliko zmanjšale.
Z obstoječimi ukrepi naj bi EU do leta 2030 v teh sektorjih dosegla 31,7-odstotno zmanjšanje emisij. Ob izvedbi dodatnih načrtovanih ukrepov bi se približala 38,5 %, kar je 1,5 odstotne točke pod skupnim ciljem 40 %. Komisija bo načrte korektivnih ukrepov zahtevala od Avstrije, Cipra, Hrvaške, Irske, Italije, Litve, Malte, Nemčije in Švedske.
Večji ponor ogljika še ne zapira vrzeli
Po začasnih podatkih so se neto odvzemi v sektorju rabe zemljišč in gozdarstva v EU leta 2025 povečali za približno 11 % oziroma 25 milijonov ton ekvivalenta CO₂. Kljub izboljšanju projekcije za leto 2030 kažejo vrzel v višini od 40 do 55 milijonov ton ekvivalenta CO₂ glede na cilj EU za ta sektor. Komisija opozarja na dolgoročno slabenje ponora, h kateremu med drugim prispevajo počasnejša rast gozdov ter posledice suš, požarov, neurij in škodljivcev.
Vetrne in sončne elektrarne dosegle 611 GW
Skupna nameščena moč vetrnih in sončnih elektrarn je leta 2025 dosegla 611 GW oziroma približno 49 % vseh zmogljivosti za proizvodnjo električne energije v EU. V Uniji so registrirali približno 1,9 milijona novih baterijskih električnih avtomobilov. To je približno šestina vseh novih registracij osebnih avtomobilov. Dodatna nameščena moč toplotnih črpalk je po oceni dosegla 41 GW, leto prej pa 26 GW.
Komisija ocenjuje, da so vetrne in sončne elektrarne, postavljene od leta 2021, v letu 2025 nadomestile porabo približno 14 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina in EU prihranile več kot pet milijard evrov. Hkrati sta šibkejši veter in manj padavin v letu 2025 omejila proizvodnjo vetrnih in hidroelektrarn. Ob večjem deležu vremensko odvisnih virov imajo zato pri načrtovanju oskrbe pomembno vlogo tudi omrežja, shranjevanje energije in prilagajanje porabe.
Dražbe emisijskih kuponov prinesle 43,2 milijarde evrov
Prihodki od dražb v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) so leta 2025 dosegli 43,2 milijarde evrov, kar je 11 % več kot leta 2024. Države članice so neposredno prejele 23,9 milijarde evrov. Del prihodkov je financiral tudi Sklad za modernizacijo (6,5 milijarde evrov), Sklad za inovacije (2,6 milijarde evrov) in Socialni sklad za podnebje (3,7 milijarde evrov). Slovenija je med upravičenkami do sredstev Sklada za modernizacijo, ki med drugim podpira energetsko učinkovitost ter posodobitve električnih omrežij in sistemov daljinskega ogrevanja.
Emisije, zajete v EU ETS, so se leta 2025 zmanjšale za približno 2 %. Emisije industrijskih obratov so upadle za 3,3 %, k čemur so največ prispevali železarstvo in jeklarstvo, proizvodnja cementa ter kemična industrija. V pomorskem prometu so se emisije, zajete v sistemu, zmanjšale za 4 %, v letalstvu pa povečale za 0,2 %. Cilj EU ETS je do leta 2030 zmanjšati zajete emisije za 62 % glede na leto 2005. Komisija je julija 2026 predlagala spremembe sistema za obdobje po letu 2030.
Podnebne izgube povečujejo pomen prilagajanja
Ekstremni vremenski in podnebni dogodki so v EU med letoma 1980 in 2024 po oceni povzročili za 822 milijard evrov gospodarskih izgub. Približno četrtina jih je nastala od leta 2021. Komisija ocenjuje, da bo EU za prilagajanje do leta 2050 potrebovala približno 69 milijard evrov naložb na leto. Za podjetja se posledice kažejo tudi v izpadih proizvodnje, motnjah v oskrbi in logistiki ter poškodbah objektov in opreme.
Komisija je oktobra 2026 predstavila okvir EU za podnebno odpornost in predlog evropske zakonodaje o podnebni odpornosti. Okvir predvideva skupno referenčno projekcijo globalnega segrevanja za ocenjevanje tveganj ter jasnejšo razdelitev odgovornosti za njihovo obvladovanje. Skupna podlaga naj bi državam, občinam in podjetjem olajšala presojo, kako se lahko izpostavljenost vročini, suši ali poplavam spremeni v življenjski dobi novih objektov in infrastrukture.
Kaj to pomeni za podjetja in občine
Spremenjena evropska podnebna pravila od aprila 2026 določajo zavezujoč cilj 90-odstotnega zmanjšanja neto emisij v EU do leta 2040 glede na leto 1990. Od leta 2036 uredba predvideva možnost uporabe visokokakovostnih mednarodnih dobropisov v obsegu do 5 % neto emisij EU iz leta 1990. Ob polni uporabi te možnosti bi morala EU do leta 2040 neto emisije na svojem ozemlju zmanjšati za 85 % glede na leto 1990.
Za industrijska podjetja so te ugotovitve pomembne predvsem pri večletnih naložbah v proizvodno toploto, elektrifikacijo in energetsko učinkovitost. Pri oceni ekonomike projekta imata težo tako prihodnja poraba energije kot izpostavljenost stroškom emisij. Občine in javna podjetja lahko pri prenovi stavb, daljinskem ogrevanju in javnem prometu povežejo zmanjševanje emisij z odpornostjo infrastrukture. Pri prenovi javne stavbe je denimo mogoče v isti naložbi zmanjšati potrebe po ogrevanju in omejiti poletno pregrevanje.
Viri
Poročilo EU o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2026
Poročilo o delovanju evropskega trga ogljika v letu 2025
Evropska podnebna pravila in cilj do leta 2040
