Za mala in srednja podjetja (MSP) postaja skladnost z vse strožjimi pravili na področju embalaže vse bolj tudi vprašanje kakovosti podatkov, opozarja Packaging Getaway. Širitev sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca (EPR) in nova evropska pravila povečujejo zahteve glede sledljivosti, klasifikacije in dokazovanja podatkov o embalaži.
Trajnostna embalaža je že dolgo pomemben dejavnik razvoja in naložb v industriji. A podjetja danes ugotavljajo, da največji izziv ni več zgolj razvoj okolju prijaznejše embalaže, temveč zagotavljanje natančnih in preverljivih podatkov o njej.
V preteklosti so številna podjetja poročanje o embalaži lahko urejala z razmeroma preprostimi evidencami. Z razvojem sistemov EPR in zaostrovanjem evropske zakonodaje pa se zahteve povečujejo. Podjetja morajo vse pogosteje dokazovati, kako so posamezne številke izračunane in na katerih podatkih temeljijo.
Ni več dovolj vedeti, da je embalaža reciklabilna ali vsebuje recikliran material. Podjetja morajo poznati posamezne sestavne dele embalaže, njihove mase in vrste materialov ter imeti za navedene podatke ustrezno dokumentacijo.
Podatki pogosto ne sledijo spremembam embalaže
Industrija je v zadnjih letih naredila velik napredek pri zmanjševanju količine materialov, izbiri primernejših surovin in razvoju rešitev za krožno gospodarstvo. Podatkovni sistemi pa pogosto niso sledili enako hitro.
MSP podatke o embalaži pogosto hranijo v preglednicah, dokumentih dobaviteljev, sistemih ERP in PLM ter nabavnih evidencah. Ti sistemi niso vedno medsebojno povezani, zato lahko pri spremembah embalaže nastanejo neskladja.
Če podjetje na primer zmanjša težo embalaže, mora biti sprememba ustrezno zabeležena v vseh relevantnih sistemih. V nasprotnem primeru lahko pride do razlik med tehničnimi specifikacijami, nabavnimi podatki in podatki, uporabljenimi za regulatorno poročanje.
Podoben problem predstavlja različna terminologija. Dobavitelji lahko enake ali podobne materiale razvrščajo različno, kar otežuje enotno poročanje, zlasti pri podjetjih z večjim številom izdelkov ali dejavnostjo na različnih trgih.
Kakovost podatkov je postala vprašanje celotne dobavne verige
Podatki o embalaži niso več zgolj interna zadeva posameznega podjetja. Pretakajo se med proizvajalci materialov, izdelovalci embalaže, predelovalci, pogodbenimi pakirniki, lastniki blagovnih znamk, trgovci in regulatorji.
Zato je kakovost končnega poročanja odvisna tudi od kakovosti informacij, ki jih podjetje prejme od svojih dobaviteljev.
Za MSP je to še posebej zahtevno. Medtem ko večje multinacionalke vse pogosteje vlagajo v integrirane digitalne sisteme in sledljivost podatkov, imajo manjša podjetja pogosto majhne ekipe, ki hkrati skrbijo za nabavo, proizvodnjo, trajnost in skladnost. Ročno zbiranje in preverjanje podatkov tako hitro postane časovno in finančno zahtevno.
Dodatno kompleksnost prinaša poslovanje na več trgih, saj se sistemi EPR med državami razlikujejo. Podjetja zato potrebujejo podatke, ki jih je mogoče uporabiti v različnih regulativnih okoljih.
Kakovostni podatki postajajo konkurenčna prednost
Podjetja se na nove zahteve vse pogosteje odzivajo s sistematičnim pregledom podatkov o embalaži. Preverjajo klasifikacije materialov, potrjujejo dejanske mase, odpravljajo podvojene zapise ter uvajajo enotne standarde za podatke dobaviteljev, nabave, razvoja izdelkov in skladnosti.
Pri tem imajo pomembno vlogo digitalna orodja, kot so sistemi za upravljanje podatkov o izdelkih (PIM), sistemi PLM in specializirane rešitve za skladnost embalaže. Ti lahko avtomatizirajo del poročanja, zmanjšajo možnost napak in ustvarijo boljšo revizijsko sled.
Koristi niso omejene na zakonsko skladnost. Zanesljivi podatki lahko pospešijo preverjanja pri kupcih in trgovcih, olajšajo trajnostno poročanje, izboljšajo sodelovanje z dobavitelji ter skrajšajo čas, potreben za prilagajanje novim zahtevam.
Za MSP zato podatki o embalaži niso več zgolj administrativna obveznost. Postajajo strateško poslovno sredstvo. Podjetja, ki lahko hitro zagotovijo natančne, aktualne in preverljive informacije, bodo lažje izpolnjevala regulatorne zahteve, pridobivala zaupanje kupcev in se širila na nove trge.
