Digitalizacija in umetna inteligenca lahko pomembno prispevata k zmanjšanju okoljskih vplivov evropske proizvodnje in potrošnje, vendar njuni učinki niso enoznačno pozitivni.
Medtem ko omogočata učinkovitejšo rabo energije in materialov, naprednejše recikliranje ter natančnejše kmetijstvo, digitalno trženje spodbuja impulzivne nakupe, podatkovni centri pa povečujejo porabo elektrike in vode. Na te nasprotujoče si trende opozarja Evropska agencija za okolje (EEA) v novi analizi.
Digitalna orodja spreminjajo proizvodnjo in potrošnjo
EEA je skupaj z Evropsko okoljsko informacijsko in opazovalno mrežo Eionet preučila sedem nastajajočih trendov, povezanih z digitalizacijo, ki bodo vse bolj vplivali na evropske vzorce proizvodnje in potrošnje.
Evropska unija je leta 2020 porabila 6,7 odstotka svetovno pridobljenih virov, čeprav predstavlja le 5,5 odstotka svetovnega prebivalstva. Njen materialni odtis na prebivalca se je med letoma 2010 in 2024 zmanjšal za 5,5 odstotka, vendar ostaja nad svetovnim povprečjem. EEA opozarja, da naj bi se materialni odtis EU do leta 2030 znova povečeval.
Zato postaja podaljševanje življenjske dobe izdelkov s krožnim oblikovanjem in proizvodnjo pomemben del zmanjševanja potrebe po novih surovinah.
Umetna inteligenca lahko optimizira proizvodnjo
V industriji lahko umetna inteligenca z naprednim načrtovanjem proizvodnje, prediktivnim vzdrževanjem in spremljanjem procesov v realnem času pripomore k manjši porabi energije in materialov ter nižjim emisijam.
Podobne možnosti ponuja tudi v kmetijstvu. Precizno kmetovanje s pomočjo senzorjev in napovedne analitike omogoča učinkovitejše odločanje o namakanju ter zmanjševanje porabe vode, gnojil in pesticidov. Robotika in umetna inteligenca lahko na primer omogočita ciljno uporabo škropiv samo tam, kjer so potrebna.
Vendar EEA opozarja, da dokazi o dejanskih okoljskih učinkih številnih rešitev v širši uporabi še niso dovolj obsežni. Rezultati pilotnih projektov se ne prenesejo vedno na večje sisteme, zato je pomembno preverjati, ali tehnološke izboljšave res prinašajo zmanjšanje okoljskih obremenitev.
Digitalno trženje spodbuja hitrejšo potrošnjo
Nasprotno pa digitalizacija na področju potrošnje odpira nova tveganja. Priporočilni algoritmi, personalizirano oglaševanje in vplivnostni marketing lahko oblikujejo potrošniške odločitve ter spodbujajo impulzivne nakupe.
Sistemi umetne inteligence lahko prilagajajo oglasna sporočila posameznikovim vedenjskim vzorcem, uporabljajo časovni pritisk ali poudarjajo omejeno razpoložljivost izdelkov. Vplivnostno trženje in igrifikacija dodatno povečujeta vključenost uporabnikov, pri čemer se meje med zabavo, informacijami in prodajo vse bolj zabrisujejo.
Digitalne platforme hkrati pospešujejo konkurenco med ponudniki in spodbujajo pogostejše posodabljanje ponudbe. Novi izdelki se lahko pojavljajo v mesečnih, ne več zgolj letnih ciklih. Posledica so krajši življenjski cikli izdelkov in večji skupni pritisk na okolje, tudi kadar posamezni izdelki postajajo učinkovitejši.
Podatkovni centri povečujejo porabo elektrike in vode
Okoljski odtis digitalizacije postaja vse pomembnejši tudi zaradi hitre rasti podatkovnih centrov, ki podpirajo razvoj umetne inteligence.
Po napovedih, ki jih navaja EEA, naj bi se poraba električne energije podatkovnih centrov v Evropi povečala s 96 TWh leta 2024 na 168 TWh leta 2030 in 236 TWh leta 2035. To bi v desetih letih pomenilo skoraj 150-odstotno rast.
Povečuje se tudi potreba po vodi za hlajenje podatkovnih centrov in proizvodnjo električne energije. Po navedeni projekciji naj bi se poraba vode za podatkovne centre, povezane z umetno inteligenco, med letoma 2024 in 2028 povečala enajstkrat, na 1.068 milijard litrov letno.
Takšna rast lahko dodatno obremeni regionalno infrastrukturo, zlasti na območjih, ki se že soočajo s sušami in vročinskimi valovi.
Digitalizacija rudarjenja in razvoj urbanega rudarjenja
Naraščajoče potrebe po litiju, kobaltu, redkih zemljah in drugih kritičnih surovinah povečujejo pomen učinkovitejšega pridobivanja in recikliranja materialov.
Umetna inteligenca, daljinsko zaznavanje, robotika in digitalni dvojčki lahko izboljšajo prepoznavanje nahajališč, spremljanje rudarskih procesov, vzdrževanje opreme in izkoristek surovin. Avtomatizacija in elektrifikacija rudarske opreme lahko prispevata tudi k zmanjšanju emisij in izboljšanju varnosti delavcev.
Pomemben potencial ima urbano rudarjenje, torej pridobivanje in recikliranje vrednih materialov iz odslužene elektronike, baterij, gradbenih odpadkov in drugih izdelkov. Napredni sistemi sortiranja in postopki pridobivanja materialov omogočajo vračanje sekundarnih surovin v proizvodne tokove.
Toda zmogljivosti za recikliranje ostajajo pod cilji EU za leto 2030, širitev tehnologij pa omejujejo tudi stroški energije in pomanjkanje ustreznega tehničnega znanja.
Potrebni so ustrezno upravljanje in regulacija
EU je že vzpostavila več ukrepov za spodbujanje trajnostne proizvodnje, daljše življenjske dobe izdelkov in učinkovitejše rabe surovin. Med njimi so uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov, direktiva o popravilih blaga in akt o kritičnih surovinah.
Pomemben okvir predstavlja tudi akt o umetni inteligenci, katerega določbe se uvajajo postopoma. Od februarja 2025 so prepovedane nekatere prakse umetne inteligence, ki uporabljajo subliminalne tehnike za manipulacijo vedenja ali izkoriščajo ranljivosti posameznih skupin.
EEA poudarja, da digitalizacija sama po sebi ne zagotavlja trajnosti. Njeni učinki so odvisni od tega, kako se tehnologije razvijajo, uporabljajo in regulirajo. Za doseganje okoljskih ciljev bo zato potrebno povezano ukrepanje na področjih potrošnje, proizvodnje in pridobivanja virov ter zagotavljanje, da tehnološki napredek vodi v dejansko zmanjšanje okoljskih obremenitev.
