Svetovni gospodarski forum (WEF) je v raziskavi New Economy Skills: Unlocking the Human Advantage analiziral, katere kompetence bodo v prihodnjih letih odločale o uspešnosti posameznikov, podjetij in gospodarstev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se spreminjata ponudba in povpraševanje po t. i. človeku lastnih oziroma »human-centric« veščinah ter kako jih učinkoviteje razvijati, meriti in priznavati v izobraževanju in na trgu dela. Raziskava temelji na podatkih izobraževalnih platform, kadrovskih in tehnoloških podjetij, pregledu obstoječih študij ter posvetovanjih s strokovnjaki z vsega sveta.
Največja konkurenčna prednost postajajo izrazito človeške sposobnosti
Osrednje sporočilo poročila je, da v obdobju hitrega razvoja umetne inteligence največja konkurenčna prednost ne postajajo tehnična znanja, temveč izrazito človeške sposobnosti, kot so ustvarjalnost, prilagodljivost, sodelovanje, empatija in kritično razmišljanje. Čeprav umetna inteligenca prevzema številne rutinske naloge, ostajajo veščine, ki zahtevajo presojo, medosebne odnose in razumevanje konteksta, težko nadomestljive.
Poročilo ugotavlja, da delodajalci te kompetence visoko cenijo, vendar jih pogosto ne znajo ustrezno prepoznati ali nagraditi. V ZDA je na primer le 72 % zaposlitvenih oglasov vsebovalo vsaj eno omembo človeku lastnih veščin, v logistiki in transportu pa zgolj 44 %. Veščine, kot sta ustvarjalno razmišljanje in inovativnost, so pogosto razumljene kot samoumevne, zato ostajajo premalo vidne pri zaposlovanju in napredovanju zaposlenih.
Ustvarjalno razmišljanje najbolj cenjena človeška veščina
Med najbolj zanimivimi ugotovitvami raziskave je dejstvo, da je ustvarjalno razmišljanje trenutno najbolj cenjena človeška veščina na trgu dela. Hkrati pa sodi med najmanj sistematično ocenjevane kompetence v organizacijah. Razkorak med tem, kar podjetja potrebujejo, in tem, kar dejansko merijo, predstavlja eno največjih ovir za učinkovito upravljanje talentov.
Regionalne razlike
Raziskava razkriva tudi precejšnje regionalne razlike. Skoraj 60 % vodilnih managerjev meni, da izobraževalni sistemi uspešno razvijajo sposobnost sodelovanja, manj kot polovica pa jih ocenjuje, da šole dovolj učinkovito spodbujajo ustvarjalnost, radovednost in odpornost. Podsaharska Afrika izstopa po nadpovprečnih rezultatih na področjih ustvarjalnosti, radovednosti in sodelovanja, medtem ko Severna Amerika in Oceanija dosegata dobre rezultate pri reševanju problemov, vendar zaostajata pri timskem delu.
Človeške veščine brez prakse postopoma slabijo
Poročilo opozarja, da so človeške veščine sicer trajne, vendar niso samoumevne. Med pandemijo so se kompetence, povezane z medosebnimi interakcijami, učenjem in odpornostjo, zmanjšale za več kot pet odstotkov glede na raven iz leta 2019. Tudi leta 2025 številne od teh veščin še niso dosegle predpandemične ravni. Raziskovalci zato poudarjajo, da jih je treba načrtno razvijati in redno uporabljati, saj brez prakse postopoma slabijo.
Posebej pomembna ugotovitev se nanaša na vpliv umetne inteligence. Naloge, povezane z empatijo, ustvarjalnostjo, vodenjem in radovednostjo, imajo po ocenah raziskovalcev le približno 13-odstotni potencial za avtomatizacijo. Tudi širše analize WEF kažejo, da ima kar 69 % proučevanih veščin nizko ali zelo nizko možnost, da bi jih nadomestila generativna umetna inteligenca. Najmanj ogrožene ostajajo sposobnosti, ki vključujejo človeško presojo, fizično prisotnost in neposredno interakcijo z ljudmi.
Dodatna usposabljanja ali prekvalifikacija
Ugotovitve so skladne tudi s širšimi trendi iz poročila Future of Jobs 2025. Do leta 2030 bo po ocenah WEF kar 59 % zaposlenih potrebovalo dodatno usposabljanje ali prekvalifikacijo, med najhitreje rastočimi kompetencami pa bodo poleg znanj s področja umetne inteligence in podatkovne analitike prav ustvarjalnost, odpornost, prilagodljivost ter vseživljenjsko učenje.
Vrednotenje kompetenc
Avtorji zato pozivajo k novemu pristopu k vrednotenju kompetenc. Predlagajo razvoj prenosljivih certifikatov za človeku lastne veščine, uvedbo bolj realističnih načinov ocenjevanja sodelovanja in ustvarjalnosti ter oblikovanje okolij, v katerih lahko posamezniki te sposobnosti varno razvijajo skozi prakso, refleksijo in sodelovanje. Ključno sporočilo raziskave je jasno: v času umetne inteligence bodo največjo vrednost ustvarjali ljudje, ki bodo znali združiti tehnološko pismenost z izrazito človeškimi sposobnostmi, ki jih stroji še dolgo ne bodo mogli posnemati.
Razvoj človeških veščin v Akademiji Zelena Slovenija
Vodje morajo znati prepoznati in razvijati veščine medsebojnih odnosov, kreativnega razmišljanja, sodelovanja, ki imajo pomembno vlogo za odpornost podjetij. Umetna inteligenca, digitalizacija, ESG zahteve, pritiski na učinkovitost, reorganizacije in kadrovske napetosti od vodij zahtevajo več kot le strokovno znanje in hitro odzivanje. V Akademiji Zelena Slovenija smo razvili program za vodje, ki želijo v času sprememb odločati z več jasnosti, odgovornosti in zaupanja. Program v 10 modulih pomaga vodjem razviti notranjo kapaciteto za zrelejše odločanje pod pritiskom: več jasnosti, stabilnosti, odgovornosti, človečnosti in zaupanja v zahtevnih vodstvenih situacijah. Namenjen je upravam, direktorjem, vodstvenim ekipam, srednjemu managementu, HR vodjem ter vodjem transformacijskih, digitalnih, AI in ESG projektov. Vaš interes za program nam lahko posredujete z izpolnitvijo obrazca na tej povezavi.
