Merilna tehnika in trajnostnost
| Avtorica: Tanja Pangerl |
Dr. Jure Knez, predsednik in soustanovitelj podjetja Dewesoft d.o.o., prihodnost merilne tehnike vidi predvsem v tem, da se bo iz meritev čim hitreje dobilo kakovostno informacijo, ne samo več podatkov. S tem merilna tehnika postaja vse pomembnejši del strateškega odločanja. Njihovi merilni instrumenti se uporabljajo tudi v najzahtevnejših pogojih, s svojimi merilnimi sistemi pa pomagajo razvijati tehnologije, ki omogočajo zeleni prehod. Podjetje je v 100% lasti zaposlenih, kar se odraža tudi v večji pripadnosti in posledično hitrejši rasti podjetja. V razvoj izdelkov vključujejo načela krožnega gospodarstva, s ciljem, da izdelek ostane v uporabi čim dlje. Podpirajo razvoj lokalnega okolja v Zasavju, tudi s podjetniškim pospeševalnikom Katapult. Gradijo Mesto Akrobatov, ki bo podpiral nadaljnji razvoj skupnosti, podjetništva in ustvarjalnosti.
Ste snovalci in proizvajalci vrhunskih testnih in merilnih inštrumentov za različne panoge, kot so avtomobilska industrija, vesoljska industrija, gradbeništvo, elektroenergetika, industrija zelenega prehoda, kmetijstvo idr. Kakšni so trendi na področju merilnih naprav in kako na to področje posega vpliv umetne inteligence?
Danes lahko zajamemo ogromne količine podatkov, zato postaja vse pomembneje, kako hitro jih lahko obdelamo, povežemo in iz njih dobimo informacijo, na podlagi katere lahko sprejmemo ključne odločitve za nadaljnji razvoj. Eden ključnih trendov v svetu merilne tehnike je razvoj povezanih, inteligentnih in odprtih merilnih sistemov. Instrument ni več samo naprava, ki nekaj izmeri, ampak postaja del širšega digitalnega sistema, ki podatke zajame, jih obdela v realnem času in pripravi za nadaljnjo analizo. Tu ima pomembno vlogo umetna inteligenca. AI lahko pospeši analizo podatkov, prepoznavanje vzorcev, odkrivanje anomalij in napovedovanje. Hkrati pa velja preprosto pravilo: če so podatki slabi, tudi najboljši AI ne bo dal dobrega rezultata. Zato bo kakovost meritev v prihodnosti še pomembnejša.
Kako pa AI vpliva na razvoj vaših produktov?
AI spreminja tudi način, kako razvijamo naše produkte. Velik del kode lahko danes napiše AI, zato pa se spreminja vloga razvojnika. Na primer, klasični programer postaja vse bolj inženir, ki mora razumeti produkt, uporabnika in širši sistem. Hkrati se moramo naučiti, koliko razvoja prepustiti AI-ju, saj lahko z njim stvari naredimo bistveno hitreje, vendar moramo še vedno razumeti in preveriti, kaj je dejansko ustvarila.
Katera panoga je najbolj zahtevna in vam predstavlja največji izziv in zakaj?
Težko bi rekli, katera panoga industrije je najzahtevnejša, saj ima vsaka svoje izzive. Aerospace zaradi ekstremnih pogojev in zahtev po zanesljivosti, avtomobilska industrija zaradi hitrosti razvoja in količine podatkov, energetika zaradi vse kompleksnejših sistemov. Prihodnost zato vidimo predvsem v tem, da ne bomo merili več samo zato, da imamo več podatkov, ampak da bomo iz meritev čim hitreje dobili kakovostno informacijo. Merilna tehnika tako postaja tudi vse pomembnejši del strateškega odločanja.
Prisotni ste v 70 državah sveta. Kako se glede na države in panoge, za katere delate, razlikujejo zahteve kupcev glede trajnostnih in ESG kazalnikov vašega delovanja in izdelkov, predvsem na vaših najpomembnejših trgih, kot so Nemčija, ZDA in Kitajska?
Zahteve naših strank in regulativa se med posameznimi trgi in panogami razlikujejo, zato v Dewesoftu upoštevamo vse zahteve, ki veljajo na posameznih področjih in trgih. Vendar trajnostnost za nas ni zgolj vprašanje skladnosti z regulativo, Dewesoft je bil že od začetka zasnovan kot trajnostno podjetje.
Kateri trajnostni poudarki so v ospredju?
Delujemo na številnih področjih zelene industrije in s svojimi merilnimi sistemi pomagamo razvijati tehnologije, ki omogočajo zeleni prehod. Razvili smo lastne sisteme GE4ZERO, tj. Dewesoftov odgovor na zeleni prehod. Trajnost vsakodnevno udejanjamo tudi lokalno – z obnovo nekdanjih industrijskih objektov v Trbovljah, ki smo jim dali novo življenje, ter s podporo razvoju startupov in podjetništva prek Katapulta. Tudi naš model solastništva spada v filozofijo trajnosti. Dewesoft želimo razvijati kot slovensko podjetje, ki bo uspešno in trajnostno delovalo tudi čez 100 let.
Omenjate model solastništva. Od leta 2026 je podjetje Dewesoft v 100% lasti zaposlenih, kjer ste vi večinski lastnik. Model lastništva ste sicer začeli v letu 2016. Kako model deluje v praksi?
Naš sistem solastništva temelji na odgovornosti do zaposlenih in dolgoročnem trajnostnem razvoju podjetja. Z delitvijo poslovnega uspeha želimo spodbujati zaposlene, saj se zavedamo, da so ključ vsake organizacije motivirani in zadovoljni ljudje. Vsak zaposleni predstavlja pomemben del mozaika našega uspeha. Model solastništva je tesno povezan z našim plačnim modelom. Plača je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela, ki predstavlja približno 30 odstotkov plače zaposlenega. Variabilni del se izračuna in izplača vsak mesec, zaposleni pa ga lahko dvakrat letno, v času nakupnega okna, po lastni želji pretvori v lastniški delež podjetja. Zaradi dolgoročnega in trajnostnega razvoja podjetja lahko deleže kupujejo izključno zaposleni. Z nakupom deleža zaposleni pridobi status solastnika, dvakrat letno soodloča na skupščini podjetja in je upravičen do sorazmernega deleža pri izplačilu dogovorjenega dela dobička. Poleg dividend lahko pridobi tudi z rastjo vrednosti svojega deleža. Ta se povečuje skladno z rastjo podjetja in z dobičkom, ki ostaja v podjetju in se reinvestira v razvoj, inovacije in investicije.
Kako vpliva na pripadnost zaposlenih podjetju ter motivacijo za uspeh in stabilnost podjetja?
Z vstopom v lastništvo zaposleni svojo usodo še tesneje povežejo z uspehom podjetja. Po naših izkušnjah se to odraža v večji motivaciji, produktivnosti in pripadnosti ter posledično tudi v hitrejši rasti podjetja. Model prinaša tudi druge pozitivne učinke, kot so manjša fluktuacija zaposlenih, nižji stroški uvajanja novih sodelavcev ter večja odpornost podjetja v času kriz. Dewesoft je trenutno v lasti preko sto zaposlenih.
Vaši izdelki so zasnovani, načrtovani in izdelani v Trbovljah. Pri tem sledite strogim standardom kakovosti in zagotavljate popolno sledljivost vsake komponente. Kako izbirate dobavitelje materialov za vaše izdelke in kako v izbor dobaviteljev vključujete tudi trajnostne kazalnike, ki upoštevajo okoljski, družbeni in upravljavski vidik?
Dobavitelje izbiramo predvsem na podlagi kakovosti in zanesljivosti dobave, tehnične ustreznosti materialov in komponent ter njihove sposobnosti zagotavljanja zahtevane sledljivosti. Pomembno nam je dolgoročno sodelovanje z zanesljivimi partnerji, ki lahko zagotavljajo stabilno kakovost in izpolnjujejo naše zahteve. Pri izboru in sodelovanju z dobavitelji vse več pozornosti namenjamo tudi trajnostnim vidikom. Ti vključujejo izvor materialov, skladnost z okoljskimi in drugimi relevantnimi standardi ter odgovorno ravnanje dobaviteljev. Kjer je mogoče, upoštevamo tudi možnosti krajših dobavnih poti, učinkovite rabe materialov in uporabe recikliranih materialov. Trajnostne vidike tako postopoma vključujemo v upravljanje dobavne verige, pri čemer želimo poleg kakovosti, zanesljivosti in konkurenčnosti krepiti tudi okoljsko in družbeno odgovornost naših dobaviteljev.
Kateri materiali prevladujejo v vaših izdelkih in kakšen je vaš pristop do kritičnih surovin? Ali uporabljate tudi reciklirane materiale?
V naših izdelkih med materiali prevladuje aluminij, pomemben delež predstavljajo tudi elektronska vezja in komponente, v manjši meri pa uporabljamo plastične materiale. Kritične surovine se lahko pojavljajo predvsem v posameznih elektronskih komponentah. Ker jih praviloma ne nabavljamo neposredno kot surovine, njihov izvor in z njimi povezana tveganja spremljamo predvsem v okviru sodelovanja z našimi dobavitelji in zahtev, ki jih postavljamo v dobavni verigi. Kjer je to tehnično izvedljivo in skladno z zahtevami glede kakovosti izdelkov, uporabljamo oziroma spodbujamo tudi uporabo recikliranih materialov, zlasti pri materialih, kot je aluminij.
Za strojno opremo nudite 7-letno garancijo, edini v svoji panogi. Za svojo programsko opremo pa doživljenjsko garancijo na brezplačne posodobitve. Kako v razvoj izdelkov vpeljujete modele krožnosti? Ali omogočate tudi popravljivost oziroma zamenljivost določenih delov vaše strojne opreme?
Krožnost pri razvoju naših izdelkov razumemo predvsem skozi dolgo življenjsko dobo, zanesljivost in možnost vzdrževanja ter popravil. Že pri načrtovanju strojne opreme si prizadevamo, da je mogoče posamezne komponente v primeru okvare zamenjati oziroma popraviti, namesto da bi bilo treba zamenjati celoten izdelek. S tem podaljšujemo uporabno dobo opreme in zmanjšujemo količino elektronskih odpadkov. Pomemben del tega pristopa je tudi naša 7-letna garancija na strojno opremo, ki odraža zaupanje v kakovost in trajnost izdelkov.
Kaj pa pri programski opremi?
Pri programski opremi z brezplačnimi doživljenjskimi posodobitvami skrbimo, da naprave tudi dolgoročno ostajajo funkcionalne, varne in uporabne ter jih ni treba menjati zgolj zaradi zastarele programske opreme. Naš cilj je torej, da izdelek ostane v uporabi čim dlje. Popravljivost, zamenljivost posameznih delov in dolgoročna programska podpora so zato pomembni elementi našega pristopa h krožnosti.
Omogočate tudi vračilo ob koncu življenjske dobe.
Res je. Ob koncu življenjske dobe omogočamo tudi vračilo naših instrumentov, ki jih ustrezno razgradimo ter poskrbimo za ločevanje posameznih komponent in materialov z namenom njihove ustrezne nadaljnje obravnave oziroma recikliranja.
V letošnjem letu ste predstavili novost, sistem ogrevanja na uskladiščeno toploto podjetja. Za kakšen sistem gre in kako deluje?
Kot že omenjeno, smo razvili inovativni energetski sistem GE4ZERO, ki je zasnovan kot napredna integrirana rešitev za ogrevanje in hlajenje s sezonskim shranjevanjem toplote v podzemlju. Sistem delno rešuje problem časovne neusklajenosti med proizvodnjo sončne energije in potrebami po energiji – sonce ponoči ne sije, pozimi pa ga je približno petkrat manj kot poleti. Sončna elektrarna v času, ko proizvaja energijo, poganja toplotne črpalke. Pri običajnem hlajenju bi se toplota, ki nastaja pri hlajenju stavbe, oddajala v okolico. Mi jo namesto tega izkoristimo za ogrevanje geosond. Poleti in jeseni temperatura v geosondah naraste na približno 45 do 50 stopinj Celzija, pozimi pa to shranjeno toploto uporabimo za ogrevanje stavbe.
Kaj to pomeni z vidika stroškov in energetske učinkovitosti ogrevanja?
Sistem tako omogoča učinkovitejšo rabo proizvedene sončne energije, hkrati pa zmanjšuje obremenitev električnega omrežja v času največje proizvodnje. S pomočjo sistema GE4ZERO smo v naši novi stavbi STT že drugo leto povsem samozadostni z vidika ogrevanja in hlajenja. Ker zasebne stavbe v povprečju približno 75 odstotkov energije porabijo za ogrevanje in hlajenje, to pomeni pomemben korak tudi k večji energetski neodvisnosti. Rešitev je komplementarna električnim baterijam, ki so namenjene predvsem dnevni izravnavi konic, medtem ko GE4ZERO omogoča sezonsko shranjevanje energije.
Za kakšne vrste objektov je sistem primeren?
Sistem je primeren predvsem za večje stanovanjske, poslovne ali industrijske objekte, pri katerih je mogoče v njihovi bližini vzpostaviti polje geosond. Prvega naročnika že imamo – Mednarodni center za trajnostno gradnjo v Rogaški Slatini, ki ga razvija družba GIC Gradnje. Tam smo že namestili polje geosond, letos pa se začenja prva sezona uporabe sistema. GE4ZERO bomo v prihodnje uporabili tudi v tehnološkem parku Mesto Akrobatov v Trbovljah, kjer bo postal pomemben del našega koncepta trajnostnega razvoja tega območja.
Začnimo najprej pri Katapultu, podjetniškem pospeševalniku, ki ste ga ustanovili v Trbovljah v bližini vašega sedeža. Na ta način želite pomagati mladim podjetnikom pri prvih korakih na njihovi poslovni poti. Kako je Katapult prispeval k oživitvi zasavskega podjetništva in kaj omogoča mladim podjetnikom?
Katapult je nastal leta 2016 z jasnim ciljem – ponuditi varno in spodbudno okolje »Akrobatom«, podjetnikom s fizičnimi izdelki, ki spreminjajo svet na bolje. V Trbovljah gradimo zgodbo, ki odseljevanje mladih obrača v priseljevanje znanja in dokazuje, da lahko svetovni uspehi nastanejo doma. Katapult spodbuja podjetnost in podjetništvo prikazuje v pozitivni luči, mlade navdušuje, da delajo tisto, kar jih resnično veseli, s čimer ustvarja bolj podporno podjetniško okolje v Sloveniji, ki bo ohranjalo mlade genialce in z njimi odpiralo nova delovna mesta. Podjetniško miselnost gradimo aktivno, letno organiziramo okrog 20 podjetniških dogodkov in programov ter mentoriramo med 20 in 30 podjetij ter potencialnih podjetnikov. Številni inovatorji in startupi pa k nam pridejo le po usmeritev pri razvoju produkta, povezavo v industriji in se nato redno vračajo. Tudi če komu ideja ne uspe, izkušnje ostanejo in posameznik lahko novo priložnost najde znotraj Mesta Akrobatov.
Kaj nudite mladim podjetjem?
Po načelu »Do what you do best, outsource the rest« startupom prihranimo začetne investicije. Ponujamo jim dostop do vrhunske opreme (CNC, laserski razrez, varjenje, CE testiranja) ter skupnih služb (administracija, računovodstvo, logistika), kar drastično pohitri in poceni pot od ideje do prodaje. Ob tem ne vstopamo v lastništvo podjetij, vse dobičke pa reinvestiramo nazaj v okolje.
Katere dobre ideje so se tam že rodile in uspevajo v podjetniškem svetu?
Iz našega okolja črpajo uspeh projekti, kot so dijaški projekt Teglc (pametni cvetlični lonček), PAXIA (enostavnejši spektrometer, ki ga je razvil dijak z vizijo narediti znanost dostopno), Sportbot (teniški in padel robot), Algorythmo (najnaprednejši ojačevalnik zvoka cohona), svoje začetke pri nas ima tudi Chipolo in še mnogi drugi. Če torej strnemo, kako delujemo – mlade navdušujemo za tehnologijo, inženirstvo in podjetništvo, mentoriramo startupe in rastoča podjetja ter pospešujemo njihovo rast s praktično podporo.
Ker je Katapult postal premajhen, v Trbovljah gradite tudi Mesto Akrobatov, ki bo »središče tehnološkega razvoja in inovacij, edinstveno ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi«. Kaj je namen Mesta Akrobatov in kako se prostor vključuje v lokalno okolje? Kako daleč je trenutno izvedba projekta?
Mesto Akrobatov v Trbovljah bo obsegalo približno 110.000 m² površin, po projekcijah pa naj bi v petih letih po izgradnji ustvarilo 300–500 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo ter 600–1.000 delovnih mest deset let po izgradnji. V letu 2026 smo pridobili gradbeno dovoljenje in začeli z gradnjo prvega modula MA04. Objekt bo vključeval klasično regalno skladišče, robotizirano skladišče tipa AutoStore, spremljajoče prostore za delovanje skladišča ter podzemno garažo za parkiranje osebnih avtomobilov in enoslednih vozil. Pridobitev gradbenega dovoljenja je pomembna potrditev dosedanjega dela in hkrati začetek novega poglavja projekta Mesto Akrobatov. Po letih načrtovanja in priprav lahko na Lakonci končno začnemo graditi. V naslednjih štirih letih želimo uresničiti vizijo Mesta Akrobatov ter svoje dejavnosti preseliti v nov prostor, ki bo podpiral nadaljnji razvoj skupnosti, podjetništva in ustvarjalnosti.
Kako sodelujete z občinami pri zagotavljanju zadostnih stanovanjskih kapacitet za mlade, ki bi si želeli ustvarjati v Zasavju?
Letos smo od občine Trbovlje tudi odkupili območje, ki smo ga poimenovali Dobrna, po zgodovinskem imenu rudarske kolonije, ki je nekoč stala na tem območju. Območje obsega skoraj pet hektarjev in je neposredno povezano z Mestom Akrobatov, zato se bo vsebinsko in razvojno naravno vključilo v vizijo celotnega projekta. Namenjeno bo stanovanjski gradnji, kar bo pomembno prispevalo k reševanju stanovanjske problematike v Trbovljah in širši regiji.
Ste multinacionalno podjetje, pa vendar tudi zelo pripadni lokalnemu okolju, v razvoj katerega veliko vlagate. Predvsem na področju podjetništva in inovativnosti. Kako pri tem sodelujete s prebivalstvom, lokalnimi skupnostmi oziroma občinami v Zasavju?
Res je, zelo močno smo povezani z lokalnim okoljem, iz katerega smo zrasli. Vse, kar počnemo, gradimo na dediščini Zasavja – na rudarstvu, nekdanji težki industriji, tehnični tradiciji in ljudeh, ki so desetletja ustvarjali to regijo. Zato se nam zdi pomembno, da vračamo v okolje, med drugim tudi z različnimi donacijami in sponzorstvi in sodelovanji z lokalnimi izobraževalnimi ustanovami. Ko v Sloveniji gradimo ali investiramo, se najprej povezujemo z lokalnimi izvajalci, pri zaposlovanju tudi najprej pogledamo lokalni kadrovski bazen. Želimo, da imajo od razvoja podjetja in naših investicij koristi tudi ljudje in podjetja v okolju, kjer živimo. Mesto Akrobatov je pri tem naslednji korak. Gradili ga bomo tukaj, ker ga razumemo kot projekt celotnega Zasavja, ne le Dewesofta in Katapulta. Naš cilj je ustvariti okolje, v katerem bodo lahko nastajala nova podjetja, se razvijale inovativne ideje in predvsem ustvarjala delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Želimo, da bi Zasavje postalo prostor, kjer mladi in podjetni ljudje vidijo prihodnost zase in za svoje družine.
Poudarjate, da so za uspeh in zadovoljstvo zaposlenih pri delu pomembni smisel pri delu in vrednote. Ste tudi eden od pobudnikov projekta 5 temeljnih vrednot Slovenije. Katere vrednote izpostavljate in kako jih spodbujate v korporativnem in poslovnem okolju, tudi v odnosu do vaših ključnih deležnikov?
Projekt 5 temeljnih vrednot Slovenije je zasnovan širše, vseslovensko, in ne zgolj za poslovni svet. Skupaj s širšo ekipo strokovnjakov z različnih področij smo izbrali pet vrednot, s katerimi se lahko poistovetijo ljudje v Sloveniji: zaupanje in spoštovanje, poštenost, medsebojna pomoč, pripadnost in zmernost. Projekt se širi po šolah in med ljudmi, podprla pa sta ga tudi predsednica Republike Slovenije, gospa Nataša Pirc Musar, in Državni svet Republike Slovenije z Markom Lotričem na čelu. To niso vrednote samo na papirju, ampak jih skušamo vsak dan udejanjati tudi v načinu dela – v odprti komunikaciji, deljenju znanja, prevzemanju odgovornosti ter v odnosih s strankami, partnerji in med zaposlenimi.
Pomembno se nam zdi, da vrednote niso nekaj, kar obesimo na steno. Poznati se morajo v naših odločitvah in vedenju, tudi takrat, ko ni najlažje. Prav zato so pomembne za dolgoročen uspeh podjetja in zadovoljstvo ljudi, ki v njem delajo.
Podjetje Dewesoft se umešča med podjetja z najvišjo ustvarjeno dodano vrednostjo na zaposlenega v Sloveniji. V zadnjem obdobju se vse bolj izpostavlja vidik psihosocialnih tveganj in duševnega zdravja na delovnem mestu, ki pogosto predstavlja skriti strošek, ki se ga podjetja pogosto ne zavedajo. Kakšen je vaš odnos do te problematike? Kako skrbite za zadovoljstvo zaposlenih in njihovo dobro psihosocialno stanje na delovnem mestu?
Veliko pozornosti namenjamo dobrim odnosom med zaposlenimi in krepitvi timskega duha. Organiziramo različne športne in družabne aktivnosti, teambuildinge ter druga druženja, ki zaposlenim omogočajo, da se med seboj povežejo tudi zunaj vsakodnevnega delovnega okolja. Takšne aktivnosti imajo pomembno vlogo pri krepitvi pozitivne organizacijske kulture, medsebojnega zaupanja in pripadnosti. Pomemben del našega pristopa je tudi iskrena komunikacija. Trudimo se ustvarjati delovno okolje, v katerem lahko zaposleni brez zadržkov izrazijo svoje predloge, potrebe ali težave. Naš cilj je ustvarjati delovno okolje, v katerem se ljudje počutijo varno, kjer vladata zaupanje in odprta komunikacija ter so dobri medsebojni odnosi pomemben del vsakdanjega delovnega procesa.
Pri skrbi za zdravje in dobro počutje sodelujemo tudi z lokalnim Centrom za krepitev zdravja, kjer je zaposlenim na voljo tudi psihološka pomoč, kadar jo potrebujejo. Za duševno zdravje zaposlenih skrbimo tudi tako, da jim omogočamo dostop do zdravnice, ki ima svojo pisarno v našem Katapultu in je zaposlenim na voljo za zaupna zdravstvena svetovanja, pogovor in podporo.
Pripravili ste stoletni načrt rasti podjetja. Kaj so njegovi ključni poudarki in temelji, ki želite, da ostanejo, ne glede na to, da se obdobja spreminjajo?
Še vedno bomo poslušali naše stranke in jim pomagali pri razvoju. Stranke bodo vedno na prvem mestu, to je temelj, naša vizija, ne glede na to, kako se bo svet okoli nas spreminjal.
Kaj želite sporočiti in predati naprej prihodnjim generacijam?
Pomembno je, da kot narod verjamemo vase. Slovenci smo narod, ki je uspešen na številnih področjih, od športa in podjetništva do znanosti in inovacij. Smo majhni, vendar ni nobenega razloga, da bi se zaradi svoje majhnosti počutili manjvredne. Ves čas dokazujemo, da lahko posegamo v sam svetovni vrh. Mlade moramo bolj izpostavljati tem uspehom in se z njimi o njih tudi pogovarjati. Pokazati jim moramo, da smo s trdim in predanim delom lahko enakovredni komurkoli na svetu. To je sporočilo, ki ga želimo prenesti na prihodnje generacije.
