Nadzor bolniškega staleža
| Avtorica: mag. Klementina Zapušek |
Varnost in zdravje pri delu (v nadaljevanju: VZD) nista omejena zgolj na preprečevanje nezgod pri delu in zagotavljanje varnih delovnih pogojev, temveč vključujeta širšo skrb za ohranjanje zdravja, dobrega počutja in delovne zmožnosti zaposlenih. Slovenski sistem VZD temelji na obveznosti delodajalca, da zagotavlja varno in zdravo delovno okolje ter prepoznava in obvladuje tveganja, povezana z delom. V ta širši okvir sodi tudi vprašanje bolniških odsotnosti, ki so lahko pomemben pokazatelj zdravstvenih razmer v organizaciji. Država med učinki promocije zdravja na delovnem mestu izpostavlja tudi zmanjševanje bolniških odsotnosti, in sicer so zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju, praviloma produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški stalež.
Bolniška odsotnost oziroma bolniški stalež predstavlja eno temeljnih pravic zaposlenih iz sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja. Namenjena je zaščiti zdravja delavca, njegovemu okrevanju in varni vrnitvi na delo, hkrati pa omogoča ohranjanje socialne varnosti v času začasne nezmožnosti za delo. Bolniške odsotnosti predstavljajo tudi pomemben organizacijski, kadrovski in finančni izziv za delodajalce. Dolgotrajne ali pogoste odsotnosti vplivajo na organizacijo delovnega procesa, povečujejo obremenitev sodelavcev, povzročajo dodatne stroške in lahko zmanjšujejo učinkovitost poslovanja. Prav zato je vprašanje zakonitega nadzora nad bolniškim staležem v zadnjih letih postalo eno pomembnejših področij delovnopravne prakse v Sloveniji.
Iskanje ravnovesja
Nadzor bolniškega staleža namreč posega v razmerje med dvema legitimnima interesoma. Na eni strani ima delodajalec pravico in dolžnost zagotavljati zakonito uporabo pravic iz delovnega razmerja ter ukrepati, kadar obstaja utemeljen sum zlorabe bolniške odsotnosti. Na drugi strani pa ima zaposleni pravico do zasebnosti, varstva osebnih podatkov in dostojanstva tudi v času bolniške odsotnosti. Prav iskanje ravnovesja med obema legitimnima interesoma predstavlja enega ključnih izzivov pri zakonitem izvajanju nadzora bolniškega staleža.
Bolniška odsotnost sama po sebi ne pomeni popolne omejitve gibanja ali prepovedi vseh aktivnosti. Dopustnost posameznih ravnanj je odvisna od zdravstvenega stanja posameznika in navodil lečečega oziroma imenovanega zdravnika. Delavec je lahko med bolniško odsotnostjo na sprehodu, opravlja rehabilitacijske vaje ali druge aktivnosti, če so te skladne z zdravljenjem. Nasprotno pa lahko določena ravnanja – na primer opravljanje pridobitnega dela ali aktivnosti, ki očitno nasprotujejo predpisanemu režimu zdravljenja – pomenijo zlorabo pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in hkrati hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Prav zato posamezne okoliščine vedno zahtevajo individualno presojo.
Kakšen je nadzor?
Slovenska zakonodaja omogoča več načinov preverjanja upravičenosti bolniške odsotnosti, vendar morajo biti vsi ukrepi zakoniti, sorazmerni in skladni s predpisi s področja delovnega prava, zdravstvenega zavarovanja ter varstva osebnih podatkov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) zaradi učinkovite porabe sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja izvaja nadzor nad ravnanjem zavarovancev med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v času, ko nadomestilo izplačuje ZZZS. Nadzor nad spoštovanjem navodil v času začasne zadržanosti od dela opravljajo laični nadzorniki ZZZS. Nadzor odredi imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija ZZZS po lastni presoji oziroma na podlagi pobude organov ZZZS, izbranega osebnega zdravnika, delodajalca ali drugih oseb, če obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo izvedbo nadzora. Med pobudami so lahko tudi anonimne prijave, vendar te še ne pomenijo, da bo nadzor izveden.
Statistični podatki in trendi
Po podatkih ZZZS je bilo v letu 2025 opravljenih 5.690 laičnih nadzorov bolniške odsotnosti. V 306 primerih oziroma v 5,4 % vseh izvedenih nadzorov so bile ugotovljene kršitve navodil za čas začasne zadržanosti od dela. Po ugotovitvah ZZZS so se kršitve najpogosteje nanašale na neupravičeno odsotnost od doma ter opravljanje pridobitnega dela med bolniško odsotnostjo. V letu 2026 število tovrstnih nadzorov narašča, saj so v mesecu marcu laični nadzorniki ZZZS prvič v enem mesecu opravili več kot 1.000 obiskov na domu, in sicer 1.017. Posamezen nadzor bolniškega staleža lahko vključuje več obiskov, skupno število nadzorovanih oseb je znašalo 714, ugotovljene pa so bile 4 kršitve zaradi opravljanja pridobitnega dela.
Ko nastopijo detektivi
Med zakonitimi možnostmi preverjanja suma zlorabe bolniške odsotnosti ima posebno mesto detektivska dejavnost. Če med trajanjem bolniške odsotnosti obstaja utemeljen sum, da zaposleni pravico do začasne zadržanosti od dela zlorablja, lahko delodajalec okoliščine preveri z zakonitimi sredstvi ali za izvedbo nadzora pooblasti licenciranega detektiva. Ta lahko v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti od pristojnega osebnega zdravnika pridobi navodilo o ravnanju osebe v času začasne zadržanosti od dela, ne sme pa se seznaniti z diagnozo ali drugimi podatki iz zdravstvene dokumentacije. Naloga detektiva ni presoja zdravstvenega stanja zaposlenega, temveč ugotavljanje dejstev, pomembnih za presojo, ali zaposleni spoštuje navodila zdravnika in obveznosti, povezane z bolniško odsotnostjo. Licencirani detektivi lahko v okviru zakonskih pooblastil zbirajo informacije, pomembne za ugotavljanje dejanskega stanja, vendar ne smejo posegati v zasebnost posameznika preko zakonsko dopustnih meja. Podatek o vseh opravljenih detektivskih nadzorih bolniških odsotnosti v Sloveniji ni centralno voden oziroma javno objavljen, saj delodajalci detektive najemajo tržno in z zasebnimi naročili.
Dolgotrajno zmanjševanje bolniških odsotnosti pa je mogoče doseči predvsem z vlaganjem v varno in zdravo delovno okolje, z učinkovitim upravljanjem psihosocialnih tveganj, promocijo zdravja pri delu ter odprto komunikacijo med delodajalcem in zaposlenimi. Nadzor bolniških odsotnosti je le eden izmed ukrepov celovitega upravljanja absentizma, ne pa njegov osrednji namen.
V nadaljevanju predstavljamo pogovor s predsednico Detektivske zbornice Republike Slovenije, Tino Kramberger. Prav praksa detektivov pogosto najbolje pokaže, kako raznoliki so primeri nadzora bolniškega staleža. Njihove izkušnje zato pomembno dopolnjujejo zakonodajo in sodno prakso ter ponujajo vpogled v praktične dileme, s katerimi se srečujejo delodajalci, zaposleni in strokovnjaki pri izvajanju zakonitega nadzora.
Kakšen trend beležite pri številu nadzorov bolniških odsotnosti v zadnjih treh letih (2024–2026)? Ali število primerov opazno narašča?
Kontrole in nadzori bolniških staležev so ena izmed najpogostejših storitev detektivov in v zadnjih treh letih ne opažamo bistvenega naraščanja. Je pa res, da se zaradi spremembe Zakona o detektivski dejavnosti v letu 2024 ter prenovljenih navodil in nadzorov ZZZS glede bolniških odsotnosti (režimi gibanja in izhodi) v letu 2026 o tem sedaj več govori. Ozaveščanje, preventiva, preprečevanje in odkrivanje kršitev ter jasna navodila za zaposlene so vsekakor dobrodošli.
V kolikšnem odstotku primerov detektivi pri svojih nadzorih dejansko potrdijo kršitev zdravniških navodil ali zlorabo bolniške odsotnosti?
Detektivi opravljamo kontrole bolniških staležev in nadzore bolniških staležev. Kontrole bolniških staležev se opravljajo kot enkratni obiski (ki se lahko po potrebi ponovijo), nadzori pa se opravljajo dlje časa. Veliko naročnikov se kontrol/nadzorov poslužuje tudi preventivno, tako da ni vedno cilj ugotavljanje kršitev oziroma zlorab. Vsekakor pa opravljamo nadzore tudi v primerih, ko naročniki že razpolagajo z določenimi indici o določenih aktivnostih zaposlenih, zato gre v teh primerih za večji odstotek ugotovljenih kršitev. Vsaka odsotnost z doma ali opravljanje določenih aktivnosti pa še ne pomeni, da gre nujno za kršitev, zato je pri pridobivanju informacij oziroma tolmačenju le-teh nujno potrebno upoštevati navodila zdravljenja.
Kolikšen delež celotne dejavnosti zasebnih detektivov v Sloveniji (v odstotkih) odpade na kontrolo bolniških odsotnosti?
Detektivi v Sloveniji imamo zakonsko podlago, da opravljamo več različnih stvari, pri čemer je porazdelitev določenega področja dela odvisna od posameznega detektiva. Vsekakor so kontrole in nadzori bolniških odsotnosti ena izmed najpogostejših storitev, vendar bi bilo o številkah nehvaležno govoriti.
Katere so najpogostejše zakonitosti in omejitve, na katere morajo biti detektivi pozorni pri nadzoru bolniških odsotnosti, da zbrani dokazi na sodišču ne padejo zaradi kršenja zasebnosti?
Glede na uveljavljeno prakso opravljanja detektivske dejavnosti in novi Zakon o detektivski dejavnosti so te stvari v zadnjem času relativno dobro opredeljene. Zakon določa, da imamo več upravičenj (pridobivamo podatke od oseb ali iz javno dostopnih virov, iz evidenc, z osebno zaznavo ter uporabljamo tehnična sredstva). Sodna praksa pritrjuje dejstvu, da je pridobivanje informacij s strani detektiva v primerih bolniških staležev dopusten in zakonit nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz delovnega razmerja, ki ne posega prekomerno in neupravičeno v delavčevo zasebnost. Pri tem je seveda potrebno le-to izvajati strokovno in v skladu z zakonodajo.
Kako je uveljavitev strožje zakonodaje v letu 2026, ki prinaša ostrejše sankcije in jasnejše režime gibanja, vplivala na delo detektivov na terenu?
Glede na relativno nove spremembe je trenutno še prehitro govoriti o vplivih. V zadnjih mesecih namreč opažamo, da nekateri osebni zdravniki sploh še niso seznanjeni z novostmi, medtem ko jih drugi že dosledno izvajajo. Vsekakor pa smo z ZZZS delili idejo o jasnejših režimih gibanja, saj smo v preteklosti ugotavljali, da nekateri zaposleni ob nastopu bolniškega staleža z njimi sploh niso bili seznanjeni. Jasna navodila niso potrebna samo za delodajalca, ki bi želel opravljati kontrolo, temveč so dobra tudi za zaposlene, ki so točno seznanjeni s tem, kaj je dovoljeno in kaj ne. Trenutno je zunaj sedem različnih režimov gibanja, za katere menim, da jih je možno nadgraditi, še posebej pri odhodu v tujino v izjemnih primerih.
Ali veljavna zakonodaja ustrezno ureja področje nadzora bolniške odsotnosti ali bi bile potrebne spremembe? Če da, katere?
Čeprav se bo to slišalo pristransko, upravičeno menim, da smo detektivi tisti, ki lahko za delodajalca v primerih bolniških staležev pridobimo največ uporabnih informacij. Ne gre samo za dokaze v primerih kršitev, ampak tudi za druge okoliščine, ki jih »spotoma« pridobimo na terenu in so lahko za delodajalca zelo koristne. Nekateri zaposleni so zelo pogosto na bolniški, pa ne kršijo navodil zdravljenja. Ugotavljam, da gre velikokrat za problematiko odnosov in komunikacije na delovnem mestu.
Po drugi strani pa so seveda potrebni tudi laični nadzorniki ZZZS, saj v primerih samozaposlenih in tudi družb v obliki d.o.o., kjer so lastniki na bolniškem staležu, le-ti seveda ne bodo najemali detektivov, da bi preverjali sami sebe. Laični nadzornik pa lahko preverja, če so upravičeno na bolniški odsotnosti, vendar po 30-ih dneh.
Glede zakonodaje in kršitev menim, da bi morale biti kazni za kršitelje strožje.
Menim tudi, da je pridobivanje bolniškega staleža (pre)enostavno in se je v preteklem času, zlasti po pandemiji covida-19, preveč poenostavilo. Začetek bolniškega staleža zgolj s poslanim elektronskim sporočilom ali izpolnjenim obrazcem na spletu je primeren način, dokler se ne pojavijo kršitelji, ki bi tovrsten enostaven sistem zlorabljali.
Katere so najpogostejše oblike kršitev, ki jih detektivi zaznajo na terenu (npr. neupravičena odsotnost z doma, opravljanje pridobitnega dela, dela na črno, potovanja …)?
Aktivnosti, ki v posameznih primerih predstavljajo kršitev režima gibanja (navodil zdravljenja), so lahko zelo različne. Najpogostejši so nedovoljeni odhodi od doma, iz kraja bivanja ali v tujino, opravljanje aktivnosti, ki so v nasprotju z zdravljenjem (na primer opravljanje težjih fizičnih opravil, ko le-ta niso dovoljena) in opravljanje pridobitnega dela. Velja pravilo, da je bolniški stalež namenjen zdravljenju in čim hitrejši vrnitvi na delo. Tudi sodna praksa pravi, da lahko delavec opravlja le tiste aktivnosti, ki ne podaljšujejo časa zdravljenja in ne vplivajo negativno na njegovo zdravstveno stanje.
Ali lahko navedete nekaj anonimiziranih zanimivih primerov iz prakse?
Zanimivih primerov je verjetno veliko, vendar jih v nenehnem pripadu novih zadev sproti pozabljamo. Sicer pa so zanimive tudi razne življenjske situacije, zaradi katerih ljudje gredo v bolniški stalež, kot je na primer (namišljena) večmesečna bolniška odsotnost za nego odraslega družinskega člana po nesreči, ki je bila namenjena rehabilitaciji.
Prav tako je bilo pri določenem nadzoru bolniškega staleža ugotovljeno, da delavec odhaja od doma in opravlja zunanje fizično delo za drugega izvajalca. V sodelovanju s FURS-om in njihovo mobilno enoto je bilo v nadaljevanju ugotovljeno, da je vseh pet ljudi, ki so delali na ugotovljeni lokaciji, delalo brez ustreznih podlag oziroma zaposlitev.
V kolikšni meri lahko detektivi pri svojem delu uporabljajo javne objave na družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, TikTok ipd.) kot indic ali kot neposreden dokaz za kršitev bolniškega staleža?
Detektivi lahko pridobivamo informacije iz javno dostopnih virov, kar vključuje tudi svetovni splet in družbena omrežja. Dokazi se pridobivajo na različne načine, ključno pa je, da so zadostni za dokazovanje morebitnih kršitev.
Katere so najpogostejše posledice vaših ugotovitev nadzora bolniških odsotnosti?
Naši naročniki so delodajalci, ki v nadaljevanju naše ugotovitve uporabijo za različne namene, kot so izredne ali redne odpovedi ter pisna opozorila. V nekaterih primerih smo detektivi o pridobljenih informacijah vabljeni tudi kot priče na sodišče.
Kateri so glavni razlogi, da podjetja najamejo zasebnega detektiva, namesto da bi se zanesla na laične nadzornike ZZZS?
Čeprav imamo detektivi in laični nadzorniki enak cilj, in sicer preprečevanje zlorab bolniških staležev in ugotavljanje kršitev, je med nami več bistvenih razlik.
Detektivi imamo glede na Zakon o detektivski dejavnosti bistveno širša pooblastila kot laični nadzorniki. Tako lahko detektivi pridobivamo podatke od oseb iz javno dostopnih virov, iz evidenc, z osebno zaznavo ter uporabljamo tehnična sredstva. S temi upravičenji lahko opravljamo tako kontrole bolniških staležev kot daljše nadzore, ki jih laični nadzorniki (sploh) ne morejo opravljati. Največ kršitev je ugotovljenih ravno med nadzorom bolniškega staleža. Druga razlika je časovna komponenta, saj so laični nadzorniki pristojni le po 30-ih dneh bolniške odsotnosti, medtem ko lahko detektivi delamo na zadevi od prvega do zadnjega dne bolniškega staleža. Naslednja razlika so posledice ob ugotovitvah kršitev. Bistvena razlika med nami je tudi odzivnost, saj smo detektivi dosegljivi kadarkoli, ko nas delodajalec potrebuje za kontrolo ali nadzor, dokazi in poročilo pa veljajo kot verodostojni dokaz na sodišču.
Iz katerih gospodarskih panog ali sektorjev (npr. proizvodnja, storitve, javni sektor) delodajalci najpogosteje najemajo detektive za nadzor bolniških odsotnosti svojih zaposlenih?
Naročniki so najpogosteje gospodarski subjekti, pri čemer ni pomembno, koliko je zaposlenih. Prav tako ni pomembno, na katerem področju delujejo, naše stranke so namreč z različnih področij. Želeli bi si, da bi bile kontrole pogostejše tudi v javnem sektorju, še posebej, ker je prišlo v letu 2026 do spremembe 34. člena ZJU. Ta je v preteklosti navajal predhodno obveščanje o kontroli bolniškega staleža javnih uslužbencev, ki pa sedaj ni več potrebno, s čimer je prišlo do izenačitve javnih uslužbencev z zaposlenimi v zasebnem sektorju.
Kako poteka sodelovanje med zasebnimi detektivi in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)? Ali si organizaciji izmenjujeta podatke o ugotovljenih kršitvah ali delujeta povsem neodvisno?
V preteklosti med organizacijama ni bilo posebnega sodelovanja, smo ga pa pričeli vzpostavljati in upamo, da bomo lahko sodelovanje nadgradili v izboljšanje tega področja v vseh pogledih.
Kaj med bolniško odsotnostjo smete in česa nikakor ne?
Bolniški stalež je čas, namenjen zdravljenju. Med bolniško odsotnostjo mora zaposleni ravnati v skladu z navodili osebnega ali imenovanega zdravnika ter izvajati aktivnosti, ki ne ovirajo zdravljenja.
Prepovedano:
- Delo na črno ali popoldanska obrt: Prepovedano je opravljanje pridobitnega dela oziroma dejavnosti, ki je nezdružljiva z razlogom bolniške odsotnosti.
- Potovanja brez odobritve: Če je določena omejitev gibanja oziroma bivanja s strani osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ZZZS, jo je treba spoštovati; odhod iz kraja bivanja ali v tujino je praviloma možen le s soglasjem zdravnika, vendar je to odvisno od navodil zdravnika in razloga bolniške.
- Aktivnosti, ki škodijo zdravju: Prepovedane so vse aktivnosti, ki so v nasprotju z navodili zdravnika ali lahko podaljšujejo zdravljenje oziroma kažejo, da zavarovanec ni začasno nezmožen za delo (na primer opravljanje težjih fizičnih del).
Dovoljeno (izjemoma):
- Odhod do lekarne ali zdravnika: Obisk zdravstvenih ustanov in prevzem zdravil.
- Nakup nujnih živil: Praviloma ni sporno, če zdravnik ni odredil strogega mirovanja in je tak odhod skladen z navodili zdravljenja.
- Kratki sprehodi: Sprehodi so dovoljeni, kadar so skladni z navodili zdravnika oziroma niso v nasprotju z zdravljenjem.
