Evropska komisija je objavila dodatne ocene upravljanja voda v osmih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji. Poročila kažejo, da se je stanje evropskih vodnih teles v zadnjih šestih letih na nekaterih področjih izboljšalo, vendar onesnaževanje in drugi pritiski še naprej ovirajo doseganje dobrega ekološkega in kemijskega stanja voda.
Ocene zajemajo izvajanje okvirne direktive o vodah in poplavne direktive ter vključujejo tretje načrte upravljanja povodij in druge načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti. Poleg Slovenije so dodatna poročila pripravili za Bolgarijo, Ciper, Grčijo, Irsko, Malto, Portugalsko in Slovaško. Države v prvotno oceno, objavljeno februarja 2025, niso bile vključene, ker podatkov niso predložile pravočasno.
Med največjimi izzivi ostaja onesnaževanje, zlasti razpršeno onesnaževanje s hranili iz različnih virov, pa tudi kemično onesnaženje. Na stanje voda vplivajo tudi posegi v naravni rečni tok in druge hidromorfološke obremenitve, ki spreminjajo značilnosti vodnih ekosistemov.
Komisija z državami članicami vodi dialoge o vodni politiki, s katerimi želi pospešiti izvajanje evropske zakonodaje, prepoznati ovire in določiti praktične ukrepe za večjo odpornost na suše, poplave in druge pritiske. Dodatna orodja za ukrepanje predvideva evropska strategija za odpornost voda.
Komisija je obenem dopolnila oceno programov ukrepov za zaščito morskega okolja v Bolgariji, na Hrvaškem, Danskem, v Grčiji in na Malti. Ti programi so del izvajanja okvirne direktive o morski strategiji.
Poročila naj bi državam pomagala določiti prednostne ukrepe za izboljšanje stanja površinskih in morskih voda ter zmanjšanje poplavne ogroženosti. Komisija ob tem opozarja, da ostajajo izzivi tudi nezadostno spremljanje stanja voda ter pomanjkanje ambicioznih ukrepov in financiranja.
