»Deli izkušnjo. Prisluhni zgodbi. Naredimo spremembo.« je osrednje sporočilo letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra. Rdeča nit letošnjega dneva so osebne zgodbe in izkušnje ljudi, ki so se soočili s težavami v duševnem zdravju. Prav pripravljenost poslušati, razumeti in govoriti o izkušnjah lahko pomaga zmanjševati stigmo ter ustvarjati bolj podporno skupnost.
Duševno zdravje pa ni samo vprašanje posameznika. Pomembno vlogo pri njegovem ohranjanju ima tudi okolje, v katerem ljudje živijo in delajo. Delovno mesto je lahko pomemben varovalni dejavnik duševnega zdravja, lahko pa je tudi vir ali ojačevalec psihosocialnih tveganj. Odnosi med sodelavci, način vodenja, delovne zahteve, možnost vplivanja na delo, priznanje in podpora ter občutek varnosti in pripadnosti pomembno oblikujejo izkušnjo zaposlenih.
To je tudi eno od ključnih področij sodobnega varnosti in zdravja pri delu (VZD). Pri obravnavi psihosocialnih tveganj zato ni dovolj, da organizacija zaposlenim ponudi individualno pomoč ali programe za obvladovanje stresa. Pomembno je ugotavljati tudi, kaj v organizaciji povzroča ali povečuje psihosocialne obremenitve in kako je mogoče izboljšati organizacijo dela, vodenje, komunikacijo in odnose.
Posebej pomemben je občutek psihološke varnosti – okolja, v katerem lahko zaposleni spregovorijo o težavah, opozorijo na tveganja, priznajo napako ali poiščejo pomoč brez strahu pred stigmatizacijo ali negativnimi posledicami. Kultura odprtega dialoga tako ni pomembna samo za duševno zdravje, ampak tudi za zgodnje prepoznavanje tveganj in preprečevanje dogodkov, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje zaposlenih.
Letošnje sporočilo svetovnega dneva duševnega zdravja lahko razumemo tudi kot spodbudo delodajalcem kot eni od vrsti skupnosti, v kateri deluje posameznik: prisluhniti zaposlenim pomeni pridobiti pomemben vpogled v dejansko stanje delovnega okolja. Izkušnje zaposlenih lahko pokažejo tveganja, ki jih formalne ocene tveganja, postopki in dokumentacija ne zaznajo vedno.
Pod okriljem Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA območne enote NIJZ po Sloveniji tudi letos v oktobru pripravljajo številne brezplačne dogodke – predavanja, delavnice, okrogle mize in druge aktivnosti. Namenjeni so ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja, spodbujanju povezanosti in podpori ljudem v stiski.
Od poslušanja zaposlenih do sistematičnega upravljanja psihosocialnih tveganj
Za organizacije in podjetja je lahko svetovni dan duševnega zdravja tudi priložnost za razmislek, ali imajo vzpostavljene ustrezne mehanizme za prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj. Pri tem je pomembno povezovati mnenje zaposlenih, podatke, organizacijske kazalnike in dejansko prakso dela ter ugotovitve pretvoriti v konkretne ukrepe.
Fit media/Zelena Slovenija lahko podjetjem pri tem pomaga z vsebinami in komunikacijskimi rešitvami na področju VZD ter trajnostnega poslovanja. Tematike duševnega zdravja, psihosocialnih tveganj, kakovosti delovnega okolja in organizacijske kulture je mogoče povezovati tudi s širšimi vprašanji trajnosti, družbene odgovornosti in odpornosti organizacij. Pri tem lahko pomembno vlogo igrajo tudi strokovna orodja za diagnostiko in spremljanje stanja na področju VZD. Fit media/Zelena Slovenija organizacijam pri tem ponudi podporo z diagnostičnimi pristopi za merjenje psihosocialnih tveganj, ocenjevanje zrelosti sistema VZD in GAP analize varnostne realnosti, ki pomagajo ugotovitve prevesti v konkretne razvojne naloge. Pomemben del takšnega pristopa pa je tudi povezovanje in izmenjava različnih izkušenj organizacij in podjetij, kar vzpostavljamo v Stičišču znanja in dobrih praks na področju VZD.
