Raba tal
Raba tal predstavlja način človekovega koriščenja zemljišč v pokrajini in je pomemben pokazatelj njenih struktur in procesov (Kladnik, 1999). Pove nam, na kakšne načine prostor uporabljamo in kako se to spreminja skozi čas. Ker se potrebe družbe, načini gospodarjenja in značilnosti prostora nenehno spreminjajo, se temu prilagaja tudi raba tal. Spremljanje teh sprememb nam pomaga bolje razumeti, kako se pokrajina razvija in spreminja. Še posebej izrazite so spremembe rabe tal tam, kjer se stikajo kmetijstvo, naselja, infrastruktura in naravne omejitve. Tak primer je Letuška gmajna v Občini Braslovče, kjer se je način uporabe prostora skozi stoletja postopoma spreminjal. Če pogledamo spremembe po letu 1700, dobimo vpogled v razvoj območja in v dejavnike, ki so oblikovali njegovo današnjo podobo ter vplivajo na načrtovanje prihodnosti.
Letuška gmajna
Letuška gmajna predstavlja del naselja Letuš, gručaste središčne vasi v občini Braslovče, ki leži na prehodu med Spodnjo Savinjsko dolino in Mozirsko kotlinico ter se razteza ob cesti Šentrupert–Mozirje, pod severovzhodnim vznožjem Dobroveljske planote (Adamič, 1995). Letuška gmajna leži ob reki Savinji, na območju njenega sotočja s Pako, ter obsega območje na levem in desnem bregu Savinje. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) gmajna pomeni neobdelan, redko porasel svet, ki je bil navadno v skupni lasti vaščanov. Zaradi lege ob Savinji in Paki je območje pretežno ravninsko in povezano z vodnim režimom obeh rek.
Primerjava pokrajinskih virov Letuške gmajne skozi zgodovino
Primerjava zgodovinskih virov kaže, da se je območje Letuške gmajne skozi več stoletij postopoma spreminjalo iz naravno oblikovane poplavne ravnice v intenzivno izkoriščen in poseljen prostor. Spremembe so bile postopne, potekale so pod vplivom naravnih procesov in človekovih posegov v prostor.
| Pokrajinski vir | 18. stoletje | 19. stoletje | 1943 | 1994–2006 |
| Struga Savinje | močno razvejana | manj razvejana | bolj enotna | urejena |
| Poplavna ravnica | zelo obsežna | zelo obsežna | zmanjšana | močno zmanjšana |
| Poselitev | ni | ni | posamezni objekti | gosto poseljeno |
| Kmetijska raba | travniki | travniki | pospešitev kmetijstva | intenzivna raba |
| Prometna infrastruktura | osnovne, povezovalne poti | osnovne, povezovalne poti | cesta | razvita cestna mreža |
| Vpliv človeka | zelo majhen | majhen | srednji | zelo velik |
Analiza stavb in poselitve
Pregled objektov na območju Letuške gmajne prikazuje njihovo razporeditev glede na leto izgradnje in današnjo dejansko rabo. Objekti so se začeli intenzivneje pojavljati po letu 1950, njihovo število pa se je postopoma povečevalo vse do danes.
| Pred l. 1800 | 19. stoletje | 1900-1949 | 1950-1974 | 1975-1989 | 1990-1999 | 2000-2009 | Po l. 2010 |
| Število objektov | 0 | 2 | 5 | 49 | 62 | 46 | 47 | 16 |
| Dejanska raba (stanovanjski del) | 0 | 1 | 4 | 31 | 35 | 28 | 23 | 13 |
| Dejanska raba (kmetijski del) | 0 | 1 | 0 | 14 | 20 | 9 | 16 | 3 |
| Dejanska raba (deli stav za promet in izvajanje elektronskih komunikacij) | 0 | 0 | 1 | 2 | 2 | 7 | 7 | 0 |
| Dejanska raba (drugo) | 0 | 0 | 0 | 2 | 5 | 2 | 1 | 0 |
Poplave avgusta 2023
Zaradi zaporednih intenzivnih padavinskih dogodkov med letom 2023 so bila tla močno zasičena z vodo, kar je ob nadaljnjih padavinah povzročilo hitro naraščanje pretokov rek in sprožanje zemeljskih plazov (Piry idr., 2025). Poplave so močno prizadele območje Letuške gmajne. Zaradi bližine Savinje je voda zalila številne stanovanjske in gospodarske objekte ter poškodovala prometno in komunalno infrastrukturo. Na območju so ostale tudi velike količine naplavin, mulja in odpadkov, kar je dodatno otežilo čiščenje in sanacijo.
Predvidena raba tal na območju
Na podlagi 151.c člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23, 117/23, 131/23 – ZORZFS in 62/24) je Vlada Republike Slovenije sprejela Sklep o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist, na območju občine Braslovče, občine Šmartno ob Paki ter drugih prizadetih občin. Zaradi varovanja življenja in zdravja ljudi je bila tako določena odstranitev objektov (skupaj 157 zabeleženih hišnih številk). Odstranitev objektov bo pomenila pomembno spremembo obstoječe rabe prostora in podobe okolja.
Na območju Letuške gmajne so v okviru državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti Spodnje Savinjske doline predvidene obsežne protipoplavne ureditve. Na delu območja je načrtovana velika razlivna površina oziroma suhi zadrževalnik Letuš, ki bo ob visokih vodah omogočal začasno zadrževanje večjih količin vode ter s tem zmanjšal poplavni val in razbremenil širše območje. Predvideni sta tudi ureditev in razširitev struge Savinje. Znotraj območja zadrževalnika gradnja novih stavb ne bo dopustna, dovoljena pa bo predvsem nadaljnja kmetijska raba prostora, če ta ne bo ovirala delovanja zadrževalnika (GOV.SI, 2025a).
Ugotovitve
Raba tal na območju Letuške gmajne se je od 18. stoletja do danes močno spremenila. Prostor, ki je bil nekoč predvsem travniška poplavna ravnica, se je zaradi širjenja poselitve, kmetijstva in infrastrukture postopoma vse bolj prilagajal človekovim potrebam. Poplave leta 2023 so bile pomembna prelomnica, po kateri se načrtovane spremembe usmerjajo predvsem v zmanjšanje poselitve in odstranitev ogroženih objektov ter ponovno vzpostavitev poplavnih površin. S tem se bo območje postopoma vračalo v prvotno stanje, hkrati pa bodo načrtovane ureditve prispevale k zmanjšanju poplavne ogroženosti Spodnje Savinjske doline.
Avtorica: Tamara Kosem, diplomirana ekotehnologinja (Fakulteta za varstvo okolja, Velenje)
Viri
- Kosem, T.: Spreminjanje rabe tal na območju Letuške gmajne po letu 1700. FVO, Velenje 2026
- Kladnik, D. (1999). Leksikon geografi je podeželja. Ljubljana: Inštitut za geografijo.
- Adamič, M. O. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, Državna založba Slovenije.
- Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Medmrežje: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=GMAJNA (datum dostopa: 7.7.2026).
- Piry, Matevž, Sašo Petan, Florjana Ulaga, Miha Šupek, Maja Koprivšek, in Mojca Sušnik. 2025. »POPLAVE LETA 2023«. UJMA (Ljubljana), januar 24.
- SI. (2025a). Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Medmrežje: https://dokumenti-pis.mop.gov.si/javno/veljavni/02_rep_priprava/3303/index3.html (datum dostopa: 1.6.2026).
