Evropska komisija razmišlja o enoletni zamaknitvi pravil o emisijah metana za uvoženo nafto in plin. Namesto januarja 2027 bi se nova pravila lahko začela uporabljati januarja 2028, opozarja ESG News. Razpravo pospešujejo skrbi glede energetske varnosti in oskrbe Evrope s plinom, medtem ko naj bi omejitve intenzivnosti emisij metana začele veljati leta 2030.

O zamiku se razpravlja po opozorilih Francije, ZDA in več držav članic, ki menijo, da bi lahko nova pravila v času napetih energetskih trgov povzročila dodatna tveganja za oskrbo. Če bi Komisija predlagala spremembo, bi jo morala potrditi Svet EU in Evropski parlament.

Strožje zahteve za uvožena fosilna goriva

Evropska zakonodaja je prvi predpis na svetu, ki sistematično naslavlja emisije metana, povezane tudi z uvoženimi fosilnimi gorivi. Od januarja 2027 naj bi morali tuji proizvajalci nafte in plina, ki dobavljajo na evropski trg, izpolnjevati zahteve glede spremljanja in poročanja o emisijah metana.

Za neizpolnjevanje zahtev so predvidene globe v višini do 20 odstotkov letnega prometa. Pravila naj bi se dodatno zaostrila leta 2030, ko so predvidene omejitve intenzivnosti emisij metana za uvoženo nafto in plin.

Ker je EU pomembna uvoznica fosilnih goriv, imajo pravila tudi širši mednarodni vpliv. Od proizvajalcev zunaj EU bodo namreč zahtevala merjenje, spremljanje in preverjanje emisij v proizvodnji in dobavnih verigah.

Metan je za ogljikovim dioksidom drugi najpomembnejši povzročitelj podnebnih sprememb. V ozračju zadrži več toplote kot CO₂, vendar se razgradi hitreje, zato lahko zmanjšanje emisij metana razmeroma hitro vpliva na zmanjševanje stopnje segrevanja.

Energetska varnost v ospredju

Razprava o zamiku se je okrepila zaradi motenj na svetovnih energetskih trgih, povezanih z dogajanjem na Bližnjem vzhodu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je podprl enoletni zamik, več držav članic pa je že junija pozvalo k odlogu ali začasni ustavitvi pravil. Med njimi je tudi Nemčija, največji evropski trg plina. Italija in Češka zagovarjata celo triletni zamik.

Komisija je julija poskušala ublažiti pomisleke z napotki državam članicam, naj v primeru kršitev ne izrekajo glob, vendar nasprotovanje izvajanju pravil ni prenehalo.

Skrbi so izrazile tudi ZDA, ki so trenutno največja dobaviteljica utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropo. Ena od glavnih bojazni je, da bi se proizvajalci ali trgovci zaradi zahtev po spremljanju in preverjanju emisij odločili, da evropskemu trgu ne bodo dobavljali posameznih pošiljk.

Različne ocene vpliva na dobavo plina

O tem, kako velik bi bil morebitni vpliv pravil na evropsko oskrbo, obstajajo različne ocene.

Študija Wood Mackenzie, ki jo je podprla naftna in plinska industrija in je bila objavljena marca, ugotavlja, da bi lahko skoraj polovica uvoza plina v EU imela težave pri izpolnjevanju novih zahtev.

Drugačna je analiza družbe Rystad Energy, pripravljena za okoljsko organizacijo Environmental Defense Fund in objavljena junija. Ta ugotavlja, da je na voljo dovolj količin plina, ki bi lahko izpolnile zahteve EU glede spremljanja emisij metana. Dobavitelji bi morali kljub temu zagotoviti neodvisno preverjanje podatkov o emisijah.

Tudi evropski uradniki opozarjajo, da je dejanski vpliv na dobavne pogodbe težko oceniti, saj številne komercialne pogodbe niso javno dostopne.

Iskanje ravnotežja med podnebjem in energijo

Morebitni enoletni zamik bi podjetjem omogočil dodaten čas za vzpostavitev sistemov za merjenje, poročanje in preverjanje emisij ter za prilagoditev dobavnih pogodb.

Hkrati bi se zamaknilo izvajanje ene najpomembnejših evropskih pobud za zmanjševanje emisij metana tudi zunaj meja EU. Razprava tako odpira vprašanje, kako uskladiti zmanjševanje emisij metana v globalnih dobavnih verigah fosilnih goriv z zagotavljanjem zanesljive oskrbe z energijo.

Evropska komisija še ni potrdila, kdaj bo predstavila morebitni predlog sprememb. Če ga bo, se bodo o njem pogajale države članice in Evropski parlament. Rezultat bo določil tako začetek izvajanja zahtev kot tudi obseg morebitnih prilagoditev pravil v razmerah povečanih energetskih in geopolitičnih tveganj.