Energetske investicije danes ne določajo več le tehnološke rešitve in finančna konstrukcija, temveč vse bolj tudi pravni okvir. Nova zakonodaja, dovoljenja, priključevanje na omrežje, umeščanje v prostor, upravni in sodni postopki ter spreminjajoča se sodna praksa vplivajo na roke, stroške in izvedljivost projektov. Ta vprašanja bodo osrednja vsebina 16. Vrha Energetika in pravo, ki bo 21. oktobra v Kristalni palači v Ljubljani.
Dogodek bo z uvodnim nagovorom odprl dr. Tomaž Žagar, državni sekretar za energetiko na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko. V ospredju bodo aktualne pravne spremembe in vprašanja, s katerimi se pri energetskih projektih srečujejo investitorji, energetiki in pravniki.
Posebna pozornost bo namenjena umeščanju energetskih objektov v prostor in graditvi. Razprava bo iskala odgovore, zakaj postopki še vedno predstavljajo pomembno oviro pri novih energetskih investicijah in kako jih je mogoče učinkoviteje voditi. Pri tem bodo v ospredju različni vidiki – od obnovljivih virov energije do večjih baterijskih hranilnikov – ter pravni, investitorski in izvedbeni pogled na projekte.
Pomemben del programa bo namenjen tudi pravici graditi in sodni praksi ter spremembam zakonodaje. O aktualnih vprašanjih bo govorila mag. Tina Galič iz Plinovodov, medtem ko bo mag. Andrej Rajh iz HSE Invest predstavil izzive umeščanja v prostor, graditve ter upravnih in sodnih postopkov.
Vse pomembnejše področje energetskih investicij so tudi baterijski hranilniki. Dr. Rajko Pirnat z Inštituta za javno upravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani bo predstavil pravna vprašanja, ki se odpirajo pri njihovem priključevanju na omrežje.
Program prinaša tudi spremembe na področju potrdil o izvoru in vloge Borzena. Nina Planinšek iz Borzena bo predstavila, kaj novosti pomenijo za proizvajalce, dobavitelje in druge udeležence energetskega trga.
Ena od osrednjih tem letošnjega srečanja bo umetna inteligenca v energetskem pravu. Dr. Luka Martin Tomažič z Univerze Alma Mater Europaea bo govoril o priložnostih in pasteh njene uporabe ter o vprašanjih, ki se odpirajo od strokovnega do odločevalskega vidika. Razprava bo naslovila tudi vprašanje, kako umetno inteligenco uporabljati učinkovito in hkrati upoštevati pravna in druga tveganja.
Udeleženci bodo obravnavali še aktualne pravne in regulativne izzive na področju plinov, program pa bo sklenila razprava o tem, kako izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša nova zakonodaja, in kaj je treba spremeniti, da bo izvedba energetskih projektov lahko sledila ciljem energetske tranzicije. Med sogovorniki bodo dr. Rajko Pirnat, Tatjana Vogrinec Burgar iz Elektra Maribor in vabljeni gostje.
Vrh Energetika in pravo je namenjen povezovanju energetikov in pravnikov ter odpiranju konkretnih vprašanj, ki nastajajo pri pripravi in izvedbi energetskih projektov.
