Nova evropska pravila o embalaži postajajo pomemben del poslovnih odločitev spletnih prodajalcev. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) se uporablja od 12. avgusta 2026, njene zahteve pa se bodo uvajale postopoma. Čeprav uredba vzpostavlja skupni evropski okvir, ostajajo sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca (EPR) povezani z nacionalnimi registracijami, poročanjem in financiranjem ravnanja z odpadno embalažo.
Za manjša spletna podjetja to pomeni, da odločitev o prodaji v posamezni državi ni več povezana le z logistiko in povpraševanjem. Pred širitvijo na nov trg morajo preveriti tudi, kdo je odgovoren za EPR, katera embalaža se daje na trg ter katere registracijske, poročevalske in finančne obveznosti veljajo v ciljni državi, opozarja Packaging Getaway.
Marketplace ne prevzame samodejno odgovornosti
Obveznosti se lahko spremenijo tudi glede na prodajni model. Podjetje, ki prodaja neposredno potrošnikom, ima lahko drugačne odgovornosti kot podjetje, ki uporablja distributerja, spletno tržnico ali drugega posrednika.
PPWR za kvalificirane spletne platforme, prek katerih lahko potrošniki sklepajo pogodbe na daljavo s proizvajalci, določa dodatne obveznosti. Platforme morajo pred omogočanjem uporabe svojih storitev pridobiti določene podatke o registraciji v sistem EPR in samopotrdilo o skladnosti ter si prizadevati preveriti popolnost in zanesljivost teh podatkov.
Prodajalec mora zato poleg običajnih podatkov o izdelku zagotoviti tudi informacije, povezane z embalažno skladnostjo. Uredba omogoča, da proizvajalec platformi pisno podeli mandat za izvajanje nekaterih obveznosti EPR, vendar sama prodaja prek spletne tržnice odgovornosti ne prenese samodejno na platformo.
Tudi logistični partnerji potrebujejo podatke
Dodatno vprašanje predstavlja zunanje izvajanje skladiščenja in odpreme. Izvajalec logistike lahko pri pošiljanju izdelku doda kartonsko škatlo, zaščitni material ali drugo embalažo. Prodajalec in izvajalec morata zato vedeti, katero embalažo uporablja posamezni partner in kako se ti podatki evidentirajo.
PPWR povezuje storitve izpolnitve naročil tudi z informacijami o EPR. Prodajalci morajo zagotoviti zahtevane podatke in jih po potrebi posodobiti. Uporaba zunanjega logističnega partnerja zato sama po sebi ne odpravi potrebe po določitvi odgovornosti za embalažo, dano na posamezni trg.
To povečuje pomen natančnih podatkov o materialih, sestavnih delih in masi embalaže. Podatki se lahko prenašajo od proizvajalca embalaže do blagovne znamke ter naprej do logističnih in spletnih prodajnih partnerjev.
Poseben izziv za podjetja zunaj EU
PPWR velja za embalažo, dano na trg EU, ne glede na to, kje je bila proizvedena. Zato morajo tudi podjetja iz tretjih držav, na primer britanske spletne blagovne znamke, ki neposredno pošiljajo izdelke evropskim potrošnikom, preveriti zahteve v državah, kamor prodajajo.
Ena od pomembnih vprašanj je imenovanje pooblaščenega zastopnika za EPR. PPWR državam članicam omogoča, da od proizvajalcev s sedežem v tretjih državah zahtevajo njegovo imenovanje. Prodajalci morajo zato preveriti ureditev v posamezni državi in ne predpostavljati, da je ureditev enaka po vsej EU.
Junija 2026 je Svet EU sicer končal pogajanja o predlogih za začasno opustitev nekaterih zahtev glede pooblaščenih zastopnikov, vendar obstoječe obveznosti s tem niso bile odpravljene.
Embalažni podatki postajajo del prodajne infrastrukture
Pri čezmejni spletni prodaji se srečujejo podatki različnih podjetij. Dobavitelj embalaže pozna material in maso posamezne komponente, blagovna znamka ve, katere komponente uporablja pri posameznem izdelku, logistični partner ve, kaj doda pri odpremi, prodajni podatki pa pokažejo, na katere trge so izdelki poslani.
Če ti podatki niso usklajeni, je lahko poročanje v sistemih EPR zahtevnejše. Sprememba embalaže ali načina izpolnitve naročil lahko namreč vpliva tudi na podatke, ki jih mora podjetje posredovati partnerjem in pristojnim sistemom.
PPWR sicer prinaša skupnejši evropski okvir in naj bi s harmonizacijo olajšala čezmejno poslovanje. Vendar nacionalni sistemi EPR za registracijo, poročanje in ravnanje z odpadno embalažo še naprej igrajo pomembno vlogo.
Za manjše spletne prodajalce je zato ključno, da pred vstopom na nov trg določijo odgovornosti, preverijo zahtevane EPR postopke ter zagotovijo zanesljive podatke o embalaži. Skladnost z embalažnimi pravili tako postaja del same infrastrukture čezmejne spletne prodaje, ne več zgolj ločena administrativna naloga.
