Gradbeni nadzor je ena ključnih varovalk kakovosti, varnosti in zakonitosti gradnje, vendar njegova vloga v praksi pogosto presega zakonsko opredeljene naloge. Na posvetu GZS – Združenja za svetovalni inženiring so zato opozorili na potrebo po jasnejši razmejitvi med gradbenim nadzorom po zakonodaji in širšo vlogo inženirja po pogodbenih modelih FIDIC. Med pomembnimi izzivi so izpostavili tudi digitalizacijo, upravljanje tveganj in pomanjkanje usposobljenih inženirjev.
»Gradbeni nadzor je še vedno eden najbolj zapostavljenih segmentov gradbenega projekta, čeprav ima pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti, kakovosti in zakonitosti gradnje,« je dejal mag. Slovenko Henigman, direktor GZS – Združenja za svetovalni inženiring. Po njegovih besedah se v praksi pojavljajo velika neskladja med zakonsko določenimi nalogami nadzora ter pričakovanji investitorjev, ki so pogosto precej širša.
Na pomen ustreznega vrednotenja dela pooblaščenih inženirjev je opozoril tudi predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec. Po njegovem mnenju bi bilo treba zagotoviti primernejše plačilo za delo in prisotnost inženirjev na gradbiščih ter izboljšati nekatere dele zakonodaje, med drugim ureditev evidenčnih listov. Kot pomembno priložnost je izpostavil digitalizacijo in BIM-tehnologije, ki postajajo standard pri načrtovanju, gradnji in upravljanju objektov. Tehnologija bo po njegovih besedah spremenila delo inženirjev, ne bo pa nadomestila njihovega strokovnega znanja in izkušenj.
Zakonski nadzor ni enak vlogi inženirja po FIDIC
Razlika med obema vlogama je bila ena od osrednjih tem razprave. Vršilec dolžnosti direktorja Direkcije RS za infrastrukturo Nejc Vesel je med pogoji za uspešno izvedbo projektov izpostavil predvsem dobro sodelovanje naročnika, projektanta, izvajalca in nadzornika, kakovostno projektno dokumentacijo ter aktivno vlogo investitorja. Redno usklajevanje med udeleženci po njegovih besedah omogoča pravočasno reševanje številnih težav.
Direktor HSE INVEST Jure Šimic je opozoril, da se v praksi pogosto mešata pojma gradbenega nadzora po gradbeni zakonodaji in širše vloge inženirja po pogodbenih modelih FIDIC. Pri slednjih je vloga inženirja bistveno širša, zato morajo biti pristojnosti in odgovornosti vseh udeležencev jasno opredeljene že na začetku projekta.
Podobno prakso imajo pri DARS-u, kjer za zahtevnejše infrastrukturne projekte uporabljajo inženirja, ki je v projekt vključen od priprave dokumentacije do izteka garancijske dobe. Direktor za gradnje in obnove Janez Kušnik je gradbeni nadzor označil za »zadnjo varovalko projekta«, pri čemer je ključno, da tveganja prepozna in jih začne obvladovati dovolj zgodaj. Pri zahtevnih projektih zato sodelujejo tudi z zunanjim nadzorom kakovosti in specializiranimi strokovnjaki.
Več projektov, manj inženirjev
Pomanjkanje strokovnega kadra je eden od izzivov, ki bi lahko vplival tudi na kakovost nadzora. Kušnik je opozoril, da ob morebitnem povečevanju števila projektov in hkratnem zmanjševanju števila inženirjev kakovost nadzora ne sme upadati. Pri tem bo pomembno tudi uvajanje novih tehnologij. Digitalizacija in umetna inteligenca bosta po njegovem mnenju deloma spremenili delo inženirjev in omogočili več časa za zahtevnejše in kreativne naloge.
Na pomen lokalnega strokovnega znanja je opozoril tudi Michal Maco, direktor družbe CORWIN SI. Kot tuji investitor potrebujejo strokovnjake, ki poznajo slovensko zakonodajo, postopke in regulatorno okolje. Gradbeni inženirji imajo pomembno vlogo pri spremljanju projekta, preverjanju rešitev in nadzoru izvedbe na gradbišču.
Maco je ob tem opozoril tudi na širše težave slovenskega investicijskega okolja, predvsem dolgotrajne postopke pridobivanja dovoljenj in administrativne ovire. Na časovno in stroškovno uspešnost projektov po njegovem mnenju pomembno vpliva tudi kakovost projektne dokumentacije.
Za zahtevne infrastrukturne in druge investicijske projekte bo zato poleg jasne razdelitve odgovornosti pomembno sistematično upravljanje tveganj, kakovostna projektna dokumentacija in sodelovanje vseh udeležencev. GZS in Inženirska zbornica Slovenije ob tem poudarjata tudi pomen nadaljnjega strokovnega razvoja in sodelovanja pri oblikovanju rešitev za učinkovitejši investicijski proces.
