Začetek uporabe evropske uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR), se približuje. Podjetja bodo morala za zajete proizvode dokazovati njihov izvor, zakonitost proizvodnje in skladnost z zahtevami glede preprečevanja krčenja in degradacije gozdov. Pri tem ni dovolj le izjava dobavitelja ali podatek o državi izvora, temveč so potrebni preverljivi podatki, povezani s konkretnim proizvodom in proizvodnim območjem.
EUDR zajema govedo, kakav, kavo, oljno palmo, kavčuk, sojo in les ter določene izdelke iz teh surovin. Za večino velikih in srednjih podjetij se uredba začne uporabljati 30. decembra 2026, za določene mikro in male gospodarske subjekte pa 30. junija 2027.
Pripravljenost na EUDR zato presega delo enega oddelka. Zahteve posegajo v nabavo, logistiko, carinske postopke, prodajo, pogodbe z dobavitelji, informacijske sisteme in notranje kontrole.
Ključno je preveriti podatke in odgovornosti
Podjetja morajo najprej ugotoviti, kateri njihovi proizvodi sploh spadajo pod uredbo. Pri tem odločilna ni zgolj vrsta materiala ali komercialno ime proizvoda, temveč njegova tarifna oznaka in uvrstitev v aktualno Prilogo I EUDR.
Nato je treba za posamezne tokove določiti vlogo podjetja in s tem povezane obveznosti. Ista družba ima lahko namreč pri različnih proizvodih različne vloge, od katerih so odvisne zahteve glede skrbnega pregleda, sledljivosti, registracije in hrambe podatkov.
Pomemben del priprav predstavlja tudi delo z dobavitelji. Podjetje mora zagotoviti podatke o proizvajalcu, kraju proizvodnje, proizvodnih zemljiščih, zakonitosti proizvodnje in povezavi proizvoda s krčenjem oziroma degradacijo gozdov. Med ključnimi informacijami je tudi geolokacija proizvodnih zemljišč.
Praktični vodnik za preizkus pripravljenosti
Da bi podjetjem olajšali priprave, smo v Fit medii/Zeleni Sloveniji pripravila praktični . Ta temelji na petih vprašanjih: ali podjetje ve, kateri proizvodi so zajeti v uredbi, ali je pravilno določilo svojo vlogo, ali od dobaviteljev pridobiva vse potrebne podatke, ali ima vzpostavljen postopek za ocenjevanje in zmanjševanje tveganja ter ali je pripravljeno na uporabo informacijskega sistema EUDR.
Vodnik zahteve uredbe prevaja v konkretne postopke in notranje naloge. Med drugim vključuje pregled rokov, preverjanje tarifnih oznak, odločitveno drevo za določitev vloge podjetja, minimalni podatkovni paket za dobavitelje, test kakovosti podatkov, okvir za ocenjevanje tveganja, samopresojo pripravljenosti ter akcijski in dokazni register.
Poseben poudarek je na preizkusu sistema v praksi. Podjetje mora preveriti, ali lahko pri konkretni transakciji poveže naročilo, dobavitelja, proizvodno zemljišče, količino, dokazila, oceno tveganja, carinski postopek in referenčno številko. Prav tako je smiselno vnaprej preveriti ravnanje v primerih, ko na primer manjka geolokacija ali so podatki o količinah neusklajeni.
Vodnik je namenjen vodstvom ter strokovnjakom za nabavo, logistiko, carino, skladnost, pravo, ESG in informacijske sisteme.
