Slovenija se pridružuje evropski kampanji Zdravo delovno okolje 2026–2028: Skupaj za duševno zdravje pri delu, ki jo je pripravila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Kampanja opozarja, da duševnega zdravja pri delu ni mogoče ločiti od načina organizacije dela, odnosov in pogojev, v katerih zaposleni opravljajo svoje delo.
Delovno okolje lahko pomembno prispeva k duševnemu zdravju. Delo človeku zagotavlja strukturo, občutek smisla, socialne stike in možnost osebnega razvoja. Toda enaki dejavniki lahko postanejo vir obremenitev, kadar je delo slabo organizirano, so zahteve pretirane ali nasprotujoče si oziroma so prisotni nasilje, nadlegovanje, pomanjkanje podpore ali druge neugodne okoliščine.
Prav zato so psihosocialna tveganja vse pomembnejši del varnosti in zdravja pri delu. Če jih organizacije ne prepoznajo in ustrezno obvladujejo, lahko prispevajo k stresu, tesnobi, depresiji, izgorelosti in drugim zdravstvenim težavam.
Od individualnih težav k organizacijskim dejavnikom
Pomemben poudarek evropske kampanje je razlikovanje med duševnim zdravjem posameznika in psihosocialnimi tveganji, ki izhajajo iz dela. Diagnosticiranje in zdravljenje bolezni ostajata v pristojnosti zdravstvenega sistema. Naloga delodajalcev in služb za varnost in zdravje pri delu pa je predvsem ustvarjanje pogojev, v katerih se tveganja pravočasno prepoznajo in preprečujejo.
To pomeni tudi premik od vprašanja, kako pomagati posamezniku, ki že doživlja posledice, k vprašanju, kaj v organizaciji, načinu dela ali odnosih povzroča oziroma povečuje tveganje in kaj je mogoče spremeniti.
Pet področij evropske kampanje
Kampanja Zdravo delovno okolje 2026–2028 bo psihosocialna tveganja obravnavala z različnih vidikov. V ospredju je pet prednostnih področij:
- prednostno področje: ocena in obvladovanje psihosocialnih tveganj,
- prednostno področje: nadlegovanje, spolno nadlegovanje in nasilje,
- prednostno področje: fizična tveganja in duševno zdravje,
- prednostno področje: psihosocialna tveganja v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva,
- prednostno področje: podpora duševnemu zdravju na delovnem mestu.
Tudi v Sloveniji konkretni dogodki
V Sloveniji bo eno od aktivnosti v okviru kampanje predstavljal seminar Prepoznavanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in ukrepanje, ki bo 13. oktobra 2026 potekal v Ljubljani.
Udeležencem bo predstavljenih pet prednostnih področij kampanje in njihova povezanost. Poseben poudarek bo na razlikovanju med dejavniki psihosocialnih tveganj in njihovimi posledicami ter kako prepoznan problem povezati z ustreznim preventivnim ukrepom.
Od prepoznavanja tveganj do sistematičnega upravljanja VZD
Evropska kampanja tako odpira tudi vprašanje, kako lahko organizacije psihosocialna tveganja vključijo v svoje vsakodnevno upravljanje varnosti in zdravja pri delu. Za učinkovito preventivo namreč ni dovolj, da organizacija ve, da določena tveganja obstajajo. Pomembno je, da jih zna prepoznati, izmeriti, ovrednotiti, povezati z vzroki ter na podlagi ugotovitev načrtovati in spremljati ukrepe.
Pri tem lahko pomembno vlogo igrajo tudi strokovna orodja za diagnostiko in spremljanje stanja na področju VZD. Fit media/Zelena Slovenija organizacijam pri tem ponudi podporo z diagnostičnimi pristopi za ocenjevanje zrelosti sistema VZD, merjenjem psihosocialnih tveganj in GAP analize varnostne realnosti, ki pomagajo ugotovitve prevesti v konkretne razvojne naloge. Pomemben del takšnega pristopa je tudi povezovanje različnih virov podatkov – od pogledov vodstva in zaposlenih do dokumentacije, kazalnikov VZD in ugotovitev iz prakse.
Psihosocialna tveganja zato niso več le tema posamezne kampanje. Postajajo del širšega vprašanja kakovosti delovnega okolja, organizacijske odpornosti in odgovornega upravljanja. Organizacije, ki bodo znale svoje stanje pravočasno diagnosticirati, rezultate povezati z ukrepi ter napredek tudi spremljati in komunicirati, bodo lažje gradile dolgoročno zdravo in spodbudno delovno okolje.
