Povpraševanje po električni energiji za polnjenje električnih tovornjakov bo v Evropi v prihodnjih desetletjih močno naraslo, vendar ne bo enakomerno razporejeno. Nova raziskava Fraunhofer ISI in Mednarodnega sveta za čisti transport (ICCT) kaže, da bo večina potreb skoncentrirana na omejenem številu prometnih koridorjev, logističnih središč in industrijskih območij.
Raziskava Spatiotemporal Analysis of Electric Truck Charging Demand in Europe z uporabo novega modela VESUVIO podrobno ocenjuje, kje in kdaj bo nastajalo povpraševanje po polnjenju baterijskih električnih tovornjakov. Analiza zajema 27 držav EU, Norveško, Švico in Združeno kraljestvo ter vključuje tako polnjenje v depojih kot javno polnjenje na poteh.
Po scenariju s spodbudnimi politikami za prehod tovornjakov na električni pogon bi letna poraba električne energije za njihovo polnjenje v Evropi do leta 2035 dosegla okoli 100 TWh, do leta 2045 pa približno 200 TWh. Največje potrebe pričakujejo na velikih evropskih tovornih trgih, predvsem v Nemčiji, Franciji, Združenem kraljestvu, Španiji in Italiji.
Večina polnjenja v depojih
Raziskava ugotavlja, da bo v vseh državah in scenarijih prevladovalo polnjenje v depojih. Njegov delež v večini primerov presega 70 do 80 odstotkov celotne porabe električne energije za polnjenje tovornjakov.
Javno polnjenje na poti bo kljub temu pomembno, zlasti pri daljših prevozih. V nekaterih manjših tranzitnih državah lahko predstavlja od 30 do 50 odstotkov celotnega povpraševanja. Razlike med državami bodo precejšnje, saj na potrebe vplivajo struktura tovornega prometa, geografske značilnosti in sestava voznih parkov.
Desetina območij lahko pokrije večino potreb
Ena ključnih ugotovitev raziskave je izrazita prostorska koncentracija povpraševanja. V številnih državah že danes oziroma v modeliranih scenarijih en odstotek območij predstavlja približno četrtino do tretjino celotne potrebe po energiji za polnjenje. Deset odstotkov območij pa lahko predstavlja od 60 do 90 odstotkov nacionalnega povpraševanja.
Največje potrebe se pojavljajo vzdolž glavnih tovornih koridorjev, na križiščih avtocest, v večjih urbanih območjih ter okoli industrijskih in logističnih središč.
»Povpraševanje po polnjenju električnih tovornjakov v Evropi ne bo nastajalo enakomerno po državah in regijah, temveč se bo skoncentriralo na posameznih tovornih koridorjih, industrijskih vozliščih in logističnih območjih,« ugotavlja Steffen Link, raziskovalec pri Fraunhofer ISI in prvi avtor raziskave. Zato bi se morali načrtovanje infrastrukture in elektroenergetskega omrežja osredotočiti na območja, kjer je mogoče pričakovati največje in najbolj zanesljivo povpraševanje.
Posamezne lokacije bodo potrebovale več deset megavatov
Za elektroenergetska omrežja bo pomembna tudi lokalna obremenitev. Na najbolj obremenjenih območjih večjih držav z veliko količino tovornega prometa lahko konične obremenitve dosežejo 20 do 50 MW, predvsem tam, kjer je veliko logističnih centrov.
To pomeni, da izziv elektrifikacije tovornega prometa ne bo nujno najprej v pomanjkanju električne energije na ravni celotnih nacionalnih omrežij, temveč v zagotavljanju zadostne zmogljivosti omrežja na posameznih lokacijah. Za uspešen prehod bo zato potrebno zgodnje načrtovanje okrepitev omrežja na območjih, kjer bo povpraševanje največje.
Avtorji priporočajo, da je polnjenje v depojih temelj infrastrukture za električne tovornjake, javno polnilno infrastrukturo pa je treba ciljno razvijati predvsem na tranzitnih območjih in glavnih tovornih poteh.
