Nemčija je predstavila nacionalni načrt za postopno opustitev uporabe fosilnih goriv do najpozneje leta 2045. Roadmap povezuje razogljičenje energetike z elektrifikacijo prometa, ogrevanja in industrije ter z nadaljnjim razvojem obnovljivih virov energije. Nemško ministrstvo za okolje je načrt 23. septembra predstavilo v okviru zasedanja Združenih narodov v New Yorku.
Nemčija je s tem postala tretja država za Francijo in Nizozemsko, ki je pripravila tovrsten načrt za prehod od fosilnih goriv. Roadmap temelji na nemškem programu podnebnih ukrepov za leto 2026 in določa okvir za doseganje podnebne nevtralnosti ter opustitev energetske uporabe premoga, nafte in zemeljskega plina najpozneje do leta 2045.
Več obnovljivih virov in močnejše omrežje
Obnovljivi viri trenutno pokrivajo približno 55 odstotkov bruto porabe električne energije, do leta 2030 pa naj bi njihov delež dosegel najmanj 80 odstotkov. Načrt predvideva nadaljnjo širitev sončnih elektrarn in dodatnih 12 GW kopenskih vetrnih zmogljivosti ter obsežne naložbe v elektroenergetsko omrežje.
Premog naj bi iz nemškega elektroenergetskega sistema izginil najpozneje do leta 2038. Del plinskih elektrarn naj bi bilo mogoče v prihodnje prilagoditi za uporabo zelenega vodika, tako da bi bila proizvodnja električne energije do leta 2045 podnebno nevtralna in brez fosilnih goriv. Pri tem bo pomembno vlogo imel tudi evropski sistem trgovanja z emisijami, ki postopoma zmanjšuje razpoložljivost emisijskih kuponov za fosilne elektrarne.
Elektrifikacija prometa in ogrevanja
Pomemben del prehoda bo potekal zunaj elektroenergetike, predvsem v prometu in stavbah. Avgusta 2026 je bila približno tretjina novih registracij osebnih avtomobilov v Nemčiji električnih. Vlada obenem širi polnilno infrastrukturo in uvaja dohodkovno prilagojene spodbude za nakup električnih vozil.
Podobno se spreminja ogrevanje. Toplotne črpalke in sistemi daljinskega ogrevanja naj bi postopoma nadomestili ogrevanje na olje in plin. Leta 2025 so v Nemčiji prvič prodali več toplotnih črpalk kot plinskih ogrevalnih sistemov.
Industrija pred novim investicijskim ciklom
Za industrijo načrt predvideva predvsem elektrifikacijo in posodobitev proizvodnje. Naložbe v razogljičenje naj bi podprli državni programi financiranja, hkrati pa bodo podjetja izpostavljena cenovnim signalom evropskega sistema trgovanja z emisijami.
Dodatno naj bi na konkurenčnost evropske industrije vplival mehanizem CBAM, ki uvaja ogljični strošek za uvoz nekaterih ogljično intenzivnih proizvodov iz tretjih držav. Prehod bo zato zahteval naložbe v elektrifikacijo, omrežja, obnovljive vire in infrastrukturo za vodik.
Nemčija je sicer še vedno močno odvisna od fosilnih virov. Leta 2024 so ti predstavljali približno 65 odstotkov njene porabe energije – nafta 36 odstotkov, zemeljski plin 24 odstotkov in premog 5 odstotkov. Država je uvozila 98 odstotkov nafte in 95 odstotkov zemeljskega plina, skupna vrednost uvoza fosilnih goriv pa je znašala okoli 76 milijard evrov.
Nemška vlada želi s strategijo povezati podnebne cilje, energetsko varnost in gospodarsko preobrazbo. Pomemben del pristopa je tudi mednarodno sodelovanje. Nemčija na primer v okviru energetskega partnerstva z Južno Afriko podpira opuščanje premoga ter razvoj obnovljivih virov in elektroenergetskih omrežij
