Avgusta 2026 je Mycopor prejel srebrno Slovensko priznanje za embalažo 2026, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Priznanje je bilo podeljeno na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, enem najpomembnejših kmetijsko-živilskih sejmov v regiji. Embalažo je ocenjevala strokovna žirija z znanjem s področij ekonomije, oblikovanja in industrijske vizualne komunikacije ter jo presojala po neodvisnih strokovnih merilih.
V Zagorju ob Savi iz slame, žagovine in konopljinega pezdirja nastaja material, ki ga ne izdelujejo iz nafte ali drugih fosilnih surovin, temveč ga s svojo rastjo ustvari gliva. Slovenska znamka MYCOPOR rastlinske ostanke, ki bi sicer lahko postali odpadek, uporablja kot osnovo za naravni micelijski kompozit. Ta lahko nadomesti stiropor, nekatere plastike in pri določenih izdelkih tudi materiale, ki posnemajo usnje.
Osnova je preprosta: gliva poveže rastlinske delce v kompakten material. Pri tem nastaja micelij, preplet drobnih glivnih niti, ki deluje kot naravno vezivo. Rastlinske biomase zato ni treba povezovati s kemičnimi lepili. Končni izdelek je lahek in trden, po koncu življenjske dobe pa biorazgradljiv.
»Micelij je zanimiv ravno zato, ker gre za material, ki ga v nekaj dneh proizvede gliva sama, brez fosilnih surovin in energetsko potratne proizvodnje,« pojasnjujejo pri MYCOPOR-ju. Ob ustrezni sestavi lahko doseže mehanske lastnosti, primerljive s stiroporom, po uporabi pa se v domačem kompostu razgradi v nekaj tednih.
Namesto odpadka surovina
Proces se začne z izbiro biomase in vrste glive. Prav njuna kombinacija pomembno vpliva na lastnosti končnega materiala. Pripravljeno zmes nasadijo v kalup, kjer se micelij nekaj dni razrašča med rastlinskimi delci in jih postopoma povezuje.
Ko je struktura dovolj utrjena, rast ustavijo s sušenjem. S tem material stabilizirajo in preprečijo nadaljnjo rast. Nastali kompozit je mogoče oblikovati v različne oblike, od tanjših plošč do masivnejših blokov.
Prednost tehnologije je tudi v možnosti prilagajanja materiala. Z izbiro surovin in glive je mogoče vplivati na gostoto, trdoto in videz, s čimer se odpirajo različne možnosti uporabe.
Od embalaže do tehničnih izdelkov
Najbolj uveljavljena uporaba micelijskih materialov je zaščitna embalaža, kjer lahko nadomestijo stiropor pri transportu krhkega blaga. Toda pri MYCOPOR želijo razvoj razširiti tudi na druga področja.
Micelijski kompoziti se lahko uporabljajo kot izolacijski material v gradbeništvu, kot osnova za izdelke z videzom in lastnostmi usnja ter za druge tehnične izdelke, pri katerih so pomembni majhna masa, trdnost in razgradljivost.
Ključna razlika v primerjavi s številnimi konvencionalnimi materiali je njihova življenjska doba po uporabi. Namesto da bi izdelek ostal v okolju desetletja ali dlje, se lahko ob ustreznih pogojih razgradi.
Material za čas novih pravil embalaže
Razvoj takšnih materialov dobiva dodaten zagon tudi zaradi sprememb evropske embalažne zakonodaje. Avgusta 2026 je začela veljati nova evropska uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR), ki prinaša zahteve glede zmanjševanja količine embalaže, reciklirane vsebine ter zasnove embalaže za recikliranje.
Micelijski kompoziti predstavljajo eno od alternativ pri iskanju rešitev z manjšim okoljskim odtisom, zlasti tam, kjer je mogoče tradicionalne materiale nadomestiti z materiali iz obnovljivih stranskih produktov. Pri tem ne gre le za prilagajanje novim predpisom, temveč za drugačen pogled na sam izvor materiala: namesto proizvodnje iz fosilnih surovin ga je mogoče vzgojiti iz biomase.
Pot od laboratorijskega oziroma razvojnega koncepta do serijskega izdelka pa ni kratka. Potrebni so testiranje materiala, prilagajanje proizvodnega procesa, preverjanje lastnosti za posamezne namene in sodelovanje s podjetji, ki so pripravljena preizkusiti nove rešitve.
Prav zato je srebrno priznanje za embalažo za MYCOPOR tudi priznanje pristopu, ki povezuje biologijo, stranske produkte industrije in razvoj novih materialov. Znamka želi s takšnimi rešitvami pokazati, da odpadna biomasa ni nujno konec proizvodne verige, ampak je lahko njeno izhodišče.
