Energetski prehod potrebuje usposobljene delavce, ne le nove tehnologije

V sektorju čistih energetskih tehnologij je bilo leta 2023 v EU neposredno zaposlenih skoraj milijon ljudi. Toda pomanjkanje tehničnih in poklicnih kadrov, nizka zastopanost žensk in mladih ter regionalne razlike lahko upočasnijo razvoj sektorja, ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA).

Evropa veliko vlaga v čiste energetske tehnologije, kar se odraža tudi na trgu dela. Vendar širitev sektorja zahteva več kot zgolj nove proizvodne zmogljivosti. Potrebni so delavci, ki znajo tehnologije namestiti, povezati, upravljati in vzdrževati.

To izpostavlja poročilo EEA Clean energy technologies in the European Union – Implications for quality jobs, skills and a just transition. Ugotovitve je izpostavila Martina Bisello, strokovnjakinja za trajnostne prehode in pravičnost pri EEA.

Skoraj milijon zaposlenih v čistih energetskih tehnologijah

Analiza ocenjuje, da je bilo leta 2023 v sektorju čistih energetskih tehnologij v EU neposredno zaposlenih skoraj milijon ljudi. Med vetrno energijo, sončno fotovoltaiko, toplotnimi črpalkami in baterijami je največ delovnih mest ustvarjala vetrna energetika.

Pri vetrni energiji je bilo 77 odstotkov delovnih mest povezanih z obratovanjem, vzdrževanjem, energetskimi storitvami in prodajno-administrativnimi dejavnostmi. To kaže na pomen upravljanja že postavljenih zmogljivosti.

V fotovoltaiki je bilo 36 odstotkov zaposlenih v gradbeništvu. Baterijski sektor je imel med štirimi obravnavanimi tehnologijami najmanj zaposlenih, vendar je beležil najhitrejšo rast zaposlovanja. Večina delovnih mest je bila v proizvodnji, pomembno vlogo pa imajo tudi raziskave in razvoj novih generacij tehnologij.

Po oceni Bisello bi lahko vsaka od teh štirih tehnologij do leta 2030 zaposlovala več sto tisoč ljudi. Ob tem pa ni pomembno le, koliko delovnih mest bo nastalo, temveč tudi, kje bodo, kdo bo imel dostop do njih in ali bodo zagotavljala pošteno plačilo, varne pogodbe, možnosti usposabljanja in ustrezne delovne pogoje.

Največje pomanjkanje pri tehničnih poklicih

Med najbolj perečimi težavami so primanjkljaji v tehničnih in poklicnih profilih, ki so nujni za uvajanje čistih energetskih tehnologij.

Po podatkih, predstavljenih v poročilu, je 21 držav članic EU poročalo o pomanjkanju električarjev za stavbe, 20 pa o pomanjkanju vodovodarjev in monterjev cevovodov. Primanjkljaji so razširjeni tudi pri elektromehanikih, monterjih električne opreme, tehnikih elektrotehnike in strojnih mehanikih.

Pomanjkanje usposobljenih monterjev lahko zavira izvedbo projektov ter povzroča zamude v proizvodnji in naložbah. Če se poklicno izobraževanje, vajeništvo, prekvalifikacije in vseživljenjsko učenje ne bodo hitreje širili, bi lahko kadrovske omejitve upočasnile doseganje podnebnih ciljev EU in oslabile konkurenčnost evropske industrije čistih tehnologij.

Ženske in mladi ostajajo premalo zastopani

Poročilo opozarja tudi na neenakomerno zastopanost posameznih skupin na trgu dela. Ženske predstavljajo:

• 14 odstotkov zaposlenih v sektorju toplotnih črpalk,

• 22 odstotkov v sončni fotovoltaiki,

• približno 26 odstotkov v vetrni energetiki in baterijskem sektorju.

Neenakosti se pojavljajo tudi pri zastopanosti na vodstvenih položajih. Mladi, stari od 15 do 24 let, predstavljajo le od šest do sedem odstotkov zaposlenih v vrednostnih verigah vetrne energije, sončne fotovoltaike in toplotnih črpalk.

Bisello poudarja, da s tem sektor ne izkorišča celotnega potenciala delovne sile, kar je posebej pomembno ob razširjenem pomanjkanju kadrov in staranju prebivalstva.

Za spremembe so potrebni vključujoče poklicno in naravoslovno-tehnično izobraževanje, vajeništva, mentorstvo in vidni vzorniki. Pomembni so tudi zaposlovanje, ohranjanje zaposlenih in možnosti kariernega napredovanja. K večjemu zanimanju za te poklice lahko prispevajo tudi varni delovni pogoji in kakovostna delovna mesta.

Delovna mesta so geografsko skoncentrirana

Koristi razvoja čistih tehnologij trenutno najbolj izkoriščajo države in regije z uveljavljeno industrijo, infrastrukturo, usposobljenimi delavci in inovacijskim okoljem.

Nemčija ima največje število zaposlenih v vetrni energetiki, fotovoltaiki in baterijskem sektorju. Danska je pomembno središče proizvodnje vetrnih tehnologij, Madžarska in Poljska pa postajata hitro rastoči središči proizvodnje baterij. Portugalska ima največ zaposlenih v sektorju toplotnih črpalk, sledita ji Španija in Italija.

Obstoječe industrijske prednosti lahko krepijo geografsko koncentracijo naložb. Regije, odvisne od ogljično intenzivnih dejavnosti ali s šibkejšo infrastrukturo in manj možnostmi usposabljanja, lahko težje privabijo nove projekte.

EEA zato poudarja pomen regionalno prilagojenih politik, ki povezujejo naložbe v čiste tehnologije z gospodarskim prestrukturiranjem, razvojem infrastrukture, izobraževanjem in usposabljanjem. Pomembna sta tudi podpora delavcem v nazadujočih industrijah ter vključevanje lokalnih skupnosti v odločanje.

Zaposlovanje vzdolž celotne vrednostne verige

Po besedah Bisellove je ena ključnih ugotovitev poročila, da se zaposlitvene priložnosti ne ustvarjajo le v proizvodnji tehnologij, temveč vzdolž celotne vrednostne verige.

Poleg inženirjev in delavcev v proizvodnji so potrebni električarji, monterji, gradbeni delavci, zaposleni pri vzdrževanju ter različni administrativni in podporni profili.

Evropa zato potrebuje širši nabor ukrepov: večjo privlačnost tehničnih poklicev, okrepljeno poklicno izobraževanje in vajeništva, boljše delovne pogoje ter lažje čezmejno priznavanje kvalifikacij.

Uspeh energetskega prehoda bo odvisen tudi od tega, ali bo Evropa znala pravočasno privabiti, usposobiti in zadržati raznoliko delovno silo. Krepitev proizvodnih zmogljivosti bo namreč učinkovita le, če bodo na voljo ljudje za namestitev, obratovanje in vzdrževanje tehnologij.