Okoljske in podnebne dezinformacije vse bolj vplivajo na javno razpravo, zaupanje v institucije in sprejemanje odločitev. Evropska agencija za okolje (EEA) poudarja, da so za krepitev odpornosti proti zavajajočim informacijam ključni preglednost, znanstvena integriteta in dostop do preverjenih podatkov.
Vsakodnevno se srečujemo z veliko količino informacij, od novic in mnenj do slik, videoposnetkov in vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco. Čeprav digitalne tehnologije omogočajo nove načine učenja, sodelovanja in dostopa do znanja, hkrati povečujejo tveganje širjenja napačnih in namerno zavajajočih informacij.
Te lahko izkrivljajo javno razpravo, spodkopavajo zaupanje v institucije in otežujejo odločanje na podlagi dokazov.
Kot opozarja Leena Ylä-Mononen, izvršna direktorica Evropske agencije za okolje (EEA), so okoljske in podnebne teme vse pogosteje predmet polariziranih razprav in dezinformacijskih kampanj.
Okoljske teme pod pritiskom dezinformacij
O vplivu napačnih in namerno zavajajočih informacij so razpravljali tudi predstavniki mreže Eionet, ki povezuje 40 držav. Nacionalne kontaktne točke in člani komunikacijske skupine so izpostavili, da se zavajajoče pripovedi pogosto okrepijo v obdobjih političnega pomena. Takrat lahko dodatno povečajo nezaupanje v institucije in otežijo razpravo, ki temelji na preverljivih dokazih.
Uradni statistični podatki in znanstvene ugotovitve so lahko napačno razumljeni, uporabljeni selektivno ali namerno izkrivljeni.
Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, onesnaževanje in raba naravnih virov so področja, ki zahtevajo zahtevne odločitve, usklajevanje različnih interesov in dolgoročno načrtovanje. Za oblikovanje učinkovitih politik je zato nujno skupno razumevanje dejstev.
Umetna inteligenca prinaša priložnosti in tveganja
Umetna inteligenca omogoča analizo velikih zbirk podatkov, prepoznavanje trendov in izboljšanje dostopa do znanja. Hkrati pa lahko omogoči tudi množično ustvarjanje prepričljivih lažnih vsebin, kot so sintetične slike, ponarejeni videoposnetki, zvočni posnetki in besedila.
Njihovo hitro širjenje na družbenih omrežjih otežuje razlikovanje med preverjenimi informacijami in manipulacijami. Algoritmi lahko dodatno spodbujajo širjenje čustveno nabitih vsebin, ki pogosto preglasijo skrbno preverjene podatke.
EEA ob tem poudarja, da kakovostne informacije same po sebi niso več dovolj. Pomembno je tudi, da dosežejo ljudi na način, ki ga razumejo, mu zaupajo in ga lahko uporabijo.
Preglednost in znanstvena integriteta
EEA in mreža Eionet že več kot tri desetletja sodelujeta pri zagotavljanju podatkov, ocen in strokovnega znanja o stanju okolja ter napredku na področju trajnosti. V delo je vključenih na tisoče strokovnjakov iz 40 držav.
Zaupanje v njihove ugotovitve temelji na znanstveni kakovosti in preglednosti: pojasnjevanju metod, dokumentiranju virov ter strogem zagotavljanju kakovosti.
Komuniciranje je zato sestavni del poslanstva agencije. Poleg priprave zanesljivih podatkov in ocen je pomembno, da so ti dostopni, razumljivi in relevantni za javnost ter odločevalce.
EEA želi skupaj z mrežo Eionet, institucijami, novinarji in civilno družbo krepiti sposobnost družbe za prepoznavanje zavajajočih informacij in kritično presojo virov.
Odgovor na dezinformacije so po besedah Leene Ylä-Mononen odprtost, preglednost, znanstvena integriteta in kritično mišljenje. Državljani morajo imeti dostop do verodostojnih virov in razumeti, kako nastajajo podatki ter strokovne ocene, na katerih temeljijo okoljske in podnebne odločitve.
