Biogoriva postajajo pomemben del strategij za zmanjševanje emisij v prometu in drugih sektorjih, vendar lahko njihova hitra širitev poveča pritisk na kmetijska zemljišča, ogrozi prehransko varnost in pospeši krčenje gozdov. Na tveganja opozarja novo poročilo raziskovalnega inštituta Chatham House, ki izpostavlja posledice vse bolj ambicioznih politik spodbujanja biogoriv.
Po pričakovanjih naj bi se svetovna proizvodnja biogoriv iz koruze in drugih kmetijskih rastlin med letoma 2025 in 2030 povečala za dve tretjini.
Obseg načrtovanih sprememb je velik. Spremembe obveznih deležev biogoriv, napovedane po začetku energetske krize v Zalivu, bi lahko po oceni poročila zahtevale skoraj 90 milijonov dodatnih akrov zemljišč za njihovo proizvodnjo. To je površina, primerljiva z velikostjo Nemčije.
Elektrifikacija in energetska učinkovitost kot alternativi
Avtorji poročila opozarjajo, da bi lahko nepremišljeno povečevanje proizvodnje biogoriv povzročilo neželene posledice za okolje in prehranske sisteme. Večja poraba kmetijskih pridelkov za proizvodnjo goriv namreč povečuje potrebo po zemljiščih, s tem pa tudi tveganje za krčenje gozdov in konkurenco pri pridelavi hrane.
Namesto hitrega širjenja biogoriv zato zagovarjajo alternativne, stroškovno učinkovitejše ukrepe za razogljičenje. Med njimi izpostavljajo izboljšanje energetske učinkovitosti, razogljičenje proizvodnje električne energije in elektrifikacijo.
Biogoriva imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij v nekaterih sektorjih, med drugim v letalstvu in železniškem prometu. Vendar poročilo opozarja, da njihova širitev ne bi smela zasenčiti drugih možnosti razogljičenja, ki lahko zmanjšajo porabo fosilnih goriv brez dodatnega pritiska na kmetijska zemljišča.
