Evropska komisija predlaga enoten sistem označevanja energetske in vodne učinkovitosti podatkovnih centrov. Upravljavci objektov z zmogljivostjo najmanj 500 kW bi morali razkrivati podatke o učinkovitosti rabe virov. Sistem bi lahko postal podlaga za prihodnje obvezne minimalne standarde.
Evropska komisija je predlagala nova pravila za preglednejše spremljanje porabe virov v podatkovnih centrih, katerih širitev spodbuja vse večja uporaba umetne inteligence. Po predlogu bi morali upravljavci podatkovnih centrov z zmogljivostjo najmanj 500 kW poročati o učinkovitosti rabe energije in vode. Podatki bi bili vključeni v enoten evropski sistem ocenjevanja in označevanja.
Pobuda prihaja v času hitre rasti digitalne infrastrukture, ki povečuje obremenitve elektroenergetskih omrežij in vodnih virov. Zmogljivosti podatkovnih centrov v EU naj bi se z 12 GW v letu 2025 do leta 2030 povečale na 28 GW, kar je več kot dvakrat toliko. Podatkovni centri trenutno predstavljajo približno 2,5 odstotka porabe električne energije v EU.
Bruselj želi z razširitvijo infrastrukture podpreti razvoj umetne inteligence in zmanjšati odvisnost Evrope od ameriških tehnoloških podjetij. Hkrati pa mora zagotoviti, da rast digitalnega sektorja ne bo ogrozila ciljev na področju zmanjševanja emisij, energetske varnosti in trajnostne rabe naravnih virov.
Poudarek na učinkovitosti in lokalnih razmerah
Predlagani sistem ne bi določal zgornjih mej porabe energije ali vode, upravljavcem pa tudi ne bi bilo treba razkriti skupne porabe električne energije. Namesto tega bi morali poročati o kazalnikih učinkovitosti po skupni evropski metodologiji.
Pri vodi bi morali poleg učinkovitosti razkriti tudi podatke o porabi v povezavi z vodnim stresom na območju, kjer podatkovni center deluje. To je pomembno predvsem v regijah, kjer podatkovni centri tekmujejo za omejene vodne vire z gospodinjstvi, kmetijstvom in industrijo.
Predlog predvideva tudi spremljanje povezovanja podatkovnih centrov z lokalnimi energetskimi sistemi. Upravljavci bi lahko razkrivali, ali objekti zagotavljajo storitve za podporo elektroenergetskemu omrežju in ali izrabljajo odvečno toploto.
Prilagajanje porabe električne energije in ponovna uporaba odvečne toplote lahko prispevata k učinkovitejšemu vključevanju podatkovnih centrov v energetske sisteme, zlasti ob naraščajočem povpraševanju po električni energiji.
Podlaga za prihodnje obvezne standarde
Predlagane oznake bi lahko postale tudi podlaga za strožje regulativne zahteve. EU namreč že razvija obvezne minimalne standarde energetske in vodne učinkovitosti podatkovnih centrov. Enoten sistem merjenja bi lahko omogočil primerljivo vrednotenje objektov in podporo pri uvajanju teh standardov.
Za upravljavce, vlagatelje in podjetja, ki kupujejo računalniške zmogljivosti, bi lahko primerljivi kazalniki postali pomembnejši pri odločanju o lokaciji, financiranju in upravljanju podatkovnih centrov. Učinkovitost rabe virov bi lahko vplivala tudi na obratovalne stroške in tveganja glede prihodnje skladnosti z zakonodajo.
Povečana preglednost je pomembna tudi za podjetja, ki širijo uporabo umetne inteligence. Poraba električne energije in vode ter z njo povezane emisije postajajo vse pomembnejši del presoje okoljskih vplivov digitalne infrastrukture in podnebnih strategij podjetij.
Države članice EU in zakonodajalci imajo po objavi predloga dva meseca časa za morebitne ugovore. Če jih ne bo, bo sistem začel veljati.
Predlagano označevanje je tako korak k bolj primerljivemu spremljanju okoljskih vplivov podatkovnih centrov. Njegov nadaljnji pomen bo odvisen tudi od tega, kako bo EU podatke uporabila pri oblikovanju prihodnjih zahtev za učinkovitejšo rabo energije in vode.
