Evropski investicijski sklad (EIF) je v drugi sklad družbe Yield Lab Europe vložil 25 milijonov evrov, s čimer bo pomagal mobilizirati skupno 100 milijonov evrov za financiranje zagonskih podjetij na področju trajnostnega kmetijstva in prehranskih tehnologij, poroča ESG News.
Približno 30 odstotkov sredstev bo namenjenih podjetjem na Irskem, preostanek pa inovativnim agrifood podjetjem po vsej Evropi. Sklad Yield Lab Europe Fund 2 bo vlagal predvsem v podjetja, ki razvijajo rešitve za zdravje živali, alternativne beljakovine, akvakulturo, zdravje tal in rastlin, precizno kmetijstvo ter krožno gospodarstvo.
Naložba EIF, podprta s programom InvestEU, prihaja v času, ko se evropski kmetijsko-prehranski sektor sooča z vse večjimi izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami, prehransko varnostjo in naraščajočimi stroški poslovanja. Hkrati želi nasloviti dolgoletno pomanjkanje tveganega kapitala za razvoj kmetijskih tehnologij.
Podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) Ioannis Tsakiris je poudaril, da je kmetijstvo ključno za prehransko varnost, izpolnjevanje podnebnih ciljev in dolgoročno konkurenčnost evropskega gospodarstva. Po njegovih besedah ostaja sektor eden najmanj financiranih na področju tveganega kapitala, zato je podpora skladu pomemben signal vlagateljem, da so trajnostne agrifood tehnologije strateška prioriteta skupine EIB.
Sklad ima najvišjo trajnostno klasifikacijo po evropski uredbi SFDR (člen 9), pri čemer bo kar 90 odstotkov naložb usmerjenih v projekte, povezane s podnebnimi ukrepi in okoljsko trajnostjo. Del upravljavskih nagrad bo vezan tudi na doseganje merljivih okoljskih učinkov.
Yield Lab Europe gradi na uspehu prvega sklada, ustanovljenega leta 2019, ki je zbral 55 milijonov evrov in izvedel 32 naložb v osmih državah. Med uspešnimi podjetji iz portfelja so Auravant na področju preciznega kmetijstva, Glasport Bio z rešitvami za zmanjševanje emisij metana ter Micron Agritech, ki pomaga zmanjševati uporabo zdravil v živinoreji.
Nova pobuda potrjuje vse večji pomen agrifood sektorja na stičišču podnebne politike, prehranske varnosti, tehnoloških inovacij in gospodarske konkurenčnosti. Z dodatnim tveganim kapitalom želi Evropa pospešiti prehod v bolj trajnostno in učinkovito kmetijsko-pridelovalno verigo ter hkrati zagotoviti prehrano za rastoče svetovno prebivalstvo.
