Evropska komisija je izbrala devet projektov proizvodnje vodika v okviru tretje dražbe Evropske vodikove banke (EHB). Projekti iz sedmih držav Evropskega gospodarskega prostora naj bi zagotovili skoraj 1,1 gigavata zmogljivosti ter v prvih desetih letih delovanja proizvedli več kot 1,3 milijona ton vodika. Ob tem naj bi preprečili približno 9 milijonov ton izpustov ogljikovega dioksida oziroma ekvivalenta CO2.
Izbrani projekti bodo prejeli približno 1,09 milijarde evrov sredstev EU iz Inovacijskega sklada, ki se financira iz evropskega sistema trgovanja z emisijami (ETS). Proizvedeni vodik naj bi pomagal zmanjšati emisije v energetsko intenzivnih panogah, kot sta promet in kemična industrija.
Po ocenah Komisije bodo projekti okrepili evropsko industrijsko konkurenčnost, dolgoročno gospodarsko odpornost in delovna mesta ter prispevali k zeleni preobrazbi, energetski neodvisnosti in varnosti Evropske unije.
Evropski komisar za podnebje, neto ničelne emisije in čisto rast Wopke Hoekstra je ob tem dejal, da EU z več kot milijardo evrov vlaganj v vodikove inovacije ponovno usmerja prihodke iz sistema ETS v krepitev evropske industrijske konkurenčnosti.
Poleg evropskih sredstev v shemi sodelujeta tudi Španija in Nemčija, ki prek mehanizma »Auctions-as-a-Service« zagotavljata dodatnih 1,7 milijarde evrov nacionalnih sredstev za projekte na svojem ozemlju.
Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) bo zdaj začela pripravo pogodb o financiranju z izbranimi projekti. V tej fazi bodo določeni končni pogoji podpore, vključno z višino subvencije na kilogram proizvedenega vodika in časovnico izvedbe projektov. Podpis pogodb je predviden v zadnjem četrtletju leta 2026.
