Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da je bil postopni odmik Evrope od jedrske energije v zadnjih desetletjih strateška napaka, saj je povečal odvisnost EU od uvoženih fosilnih goriv in izpostavljenost cenovnim šokom, poroča ESG News.
Delež jedrske energije v proizvodnji elektrike v EU je padel z okoli 33 % leta 1990 na približno 15 % danes, kar je po njenem mnenju oslabilo energetsko varnost in konkurenčnost Evrope.
Čeprav je EU močno povečala proizvodnjo iz obnovljivih virov (zlasti vetra in sonca), industrija še vedno potrebuje stabilno osnovno proizvodnjo elektrike, ki je občasni viri brez velikih hranilnikov ne morejo vedno zagotoviti. Energetska kriza po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 je dodatno razkrila ranljivost evropskega energetskega sistema.
Države EU so glede jedrske energije razdeljene: Nemčija je leta 2023 zaprla zadnje reaktorje, medtem ko države, kot so Francija, Nizozemska in Danska, ponovno razmišljajo o njeni vlogi.
Evropska komisija želi spodbuditi razvoj novih jedrskih tehnologij z 200 milijoni evrov garancij za zasebne investicije, financiranih iz prihodkov evropskega ogljičnega trga.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob tem poudaril potrebo po manjši odvisnosti od ruskega jedrskega goriva in po standardizaciji reaktorskih modelov, da bi zmanjšali stroške in pospešili gradnjo.
Ključno vprašanje za prihodnost Evrope ostaja, kako hkrati zagotoviti nizkoogljično energijo, stabilno oskrbo in manjšo geopolitično ranljivost, pri čemer jedrska energija znova postaja pomemben del razprave.
