Krožno gospodarstvo naj bi varovalo vire in podnebje, a praksa zaostaja, kaže pregled praks, ki jih je v članku predstavil Haufe Sustainability.
Na Nizozemskem se v obtok vrne okoli 30 % materialov, v Nemčiji le 12 %. Globalno se delež sekundarnih surovin celo zmanjšuje (z 9,1 % leta 2018 na 6,9 % leta 2025), medtem ko poraba primarnih virov raste. Evropsko računsko sodišče opozarja, da pogoji za vzdržno reciklažno industrijo še niso izpolnjeni.
Podjetja bodo k večji trajnosti zavezana tudi zakonodajno z uredbo o ekodizajnu in Uredbo o kritičnih surovinah, ki stopata v veljavo do leta 2030.
Primeri iz prakse
Proizvajalec kolesarskih pnevmatik Schwalbe je razvil sistem vračanja zračnic in pnevmatik ter doslej recikliral 17 milijonov zračnic in 2,2 milijona pnevmatik. Njihov model temelji na principu »cradle-to-cradle« in postopnem povečevanju deleža reciklata (trenutno okoli 20 % v zračnicah). Izzivi ostajajo: birokracija, logistika in tehnične omejitve materialov.
Skupina ZINQ letno pocinka 550.000 ton jekla in razvija energetsko učinkovite postopke (microZINQ), ki podaljšujejo življenjsko dobo izdelkov na 80–100 let. Ključni izziv je cena: krožni in okoljsko napredni izdelki so dražji, ker trg še vedno ne upošteva okoljskih stroškov.
Socialno podjetje Plastic Fischer od leta 2019 odstranjuje plastiko iz rek v Indiji in Indoneziji. Težava: kar 90 % zbranih odpadkov ni reciklabilnih, saj izdelki niso zasnovani za kroženje. Hkrati naj bi se globalna proizvodnja plastike do 2060 potrojila ali početverila, delež recikliranja pa le podvojil.
Mreža podjetij Circular Republic (med drugim Siemens, BASF, BMW Group, SAP) opozarja, da zgolj recikliranje ni dovolj. Potrebna je celovita prenova življenjskega cikla izdelkov, več odgovornosti vodstev in jasni poslovni modeli.
Krožno gospodarstvo deluje tam, kjer obstajajo tehnologija, ekonomski motivi in vodstvena podpora. A brez sistemskih spodbud, boljšega dizajna izdelkov in upoštevanja okoljskih stroškov ostaja njegov potencial neizkoriščen. Optimisti po navedbi portala verjamejo, da bomo v petih letih videli prve res dobičkonosne krožne projekte.
