V Sloveniji uporabimo od 150 do 300 plastičnih vrečk na prebivalca na leto, uporabljamo pa jih le 20 minut, nato jih zavržemo. V koaliciji menijo, da za njimi ostane onesnaženje, ki ga je treba reševati sistemsko, z zakonom. Pet koalicijskih poslancev je tako pripravilo predlog zakona, ki predvideva uvedbo okoljskega prispevka, ki bi se ga obračunalo pri vsaki prodaji nakupovalne vrečke, s čimer bi zmanjšali porabo plastičnih vrečk. Njihova popolna prepoved, ki jo poznajo nekatere afriške države (Bangladeš in druge), po direktivi EU-ja namreč ni mogoča. Po predlogu zakona bi plastične vrečke razdelili v tri skupine: v prvi skupini so vrečke iz katerihkoli plastičnih mas, ki skupaj predstavljajo vsaj 5 odstotkov vrečke. Zanje naj bi se obračunal okoljski prispevek najmanj 0,50 evra. V drugi skupini naj bi bile vrečke, ki so najmanj 95-odstotno razgradljive in za katere bi se plačevala dajatev 0,40 evra, v zadnji skupini pa naj bi bile vrečke iz tekstilnih vlaken (višina okoljskega prispevka za to vrsto vrečk naj bi znašala 0,20 evra). Predlog zakona predvideva 12-mesečno prehodno obdobje, v katerem imajo prodajalci čas, da se prilagodijo. Sredstva, zbrana z dajatvami, pa naj bi se uporabljala le za izvajanje nadzora zakona, nepovratne finančne spodbude občanom pri naložbah v nove vire energije in vlaganja v večjo energetsko učinkovitost stavb.
Poslanci so zakon pripravili v sodelovanju z organizacijo Ekologi brez meja, ki je “odgovorna” tudi za uspešno akcijo “Očistimo Slovenijo v enem dnevu”. Po besedah predstavnice organizacije Petre Matos v Sloveniji vsako minuto zavržemo 900 vrečk, za izdelavo vseh, ki jih uporabimo v enem letu, pa gre v nič osem milijonov litrov fosilnih goriv. Matosova je opozorila tudi na biorazgradljive in papirnate vrečke. Papirnate namreč lahko recikliramo le šestkrat, nato pa postanejo odpadek. Za t. i. biovrečke, ki so narejene večinoma iz škroba, pa je treba gojiti krompir, kar je v času, ko so številni ljudje lačni, nesmisel, je dejala Matosova.
