Včeraj je zasedal Strateški svet za energetski prehod (SSEP) pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Energetska zbornica Slovenije (EZS) sta opozorili na nujnost strateških odločitev države na področju energetike in pozvali k čim prejšnjemu oblikovanju kakovostnega razvojnega načrta slovenske energetike. Izteka se namreč javna razprava o osnutku Zakonu o energetski politiki, ki ne predvideva več priprave Energetskega koncepta Slovenije, kar bi lahko pomenilo, da bo Slovenija ostala brez dokumenta, ki bi opredelil razvojne korake in potrebne aktivnosti slovenskega energetskega prehoda, ki je temelj boja proti podnebnim spremembam.
Predsednik Energetske zbornice Slovenije Marjan Eberlinc pravi: »Slovenija uvaža polovico energije, ki je porabimo – govorim seveda o nafti in plinu, vendar pa uvozi le manjši del električne energije, saj jo je večino sposobna v hidroelektrarnah, termoelektrarnah in jedrski elektrarni proizvesti sama. Slovenija bi lahko bila pri oskrbi z električno energijo povsem samozadostna, kar v Energetski zbornici Slovenije vedno znova poudarjamo, vendar žal ni. Uvozna odvisnost oskrbe z električno energijo v Sloveniji se je v desetletju 2010–2020 gibala od 1,8 % do 18,2 %. V letu 2019 je pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo znašala 83,5 %, v letu 2020 pa 92,6 %. Vsi slovenski energetiki vemo, da se lahko ta delež še precej zniža, saj bomo morali v prihodnosti zapreti termoelektrarno na premog. Če ostanemo še brez Nuklearne elektrarne Krško, to pomeni za dve tretjini manj slovenske elektrike. Izpad moramo nujno nadomestiti z novimi viri, pri čemer bodo seveda v ospredju – skladno z evropsko in svetovno politiko na področju podnebnih sprememb – nizkoogljični viri. Odločitve o pomembnih novih projektih bi si želel že včeraj,« so sporočili z Energetske zbornice Slovenije.
