Na sedežu Mednarodne komisije za varstvo reke Donave je Slovenija enoletno predsedovanje 19. januarja 2011 predala Ukrajini. Predaje sta se udeležila okoljski minister Avstrije Nikolaus Berlakovich in slovenski minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić, ki je predstavnike pogodbenic Konvencije o varstvu reke Donave tudi nagovoril. V govoru je izrazil zadovoljstvo nad dosežki Mednarodne komisije za Vartvo reke Donave v letu 2010. Med najbolj pomembne dosežke je uvrstil sprejem regionalnega Načrta upravljanja s porečjem Donave, saj gre za dosežek, ki je plod desetletnega dela. Načrt prebivalcem in gospodarstvom Podonavja jasno predstavlja sprejete programe ukrepov za učinkovito in odgovorno upravljanje z vodnimi viri v najbolj mednarodnem porečju na svetu. V času intenzivnega iskanja učinkovitih ukrepov za prilagoditev na podnebne spremembe je Načrt temelj za sodelovanje podonavskih držav na področju voda, saj omogoča načrtovanje in izvajanje čezmejno usklajenih ukrepov in ureditev za večjo poplavno varnost, zmanjševanje škod zaradi posledic suš ter trajnostno rabo obnovljivih vodnih virov.
Kot drugo pomembno stvar je minister izpostavil sprejem razvojne EU Podonavske strategije. V Strategijo je bil uspešno umeščen Načrt kot okoljski steber novega, izrazito razvojno naravnanega EU podonavskega procesa, ki bo z novimi čezmejnimi infrastrukturnimi projekti, ureditvami in dejavnostmi zagotovo prispeval k večji kakovosti življenja v regiji Podonavja in Črnega morja. S tem pristopom sta na pregleden in konstruktiven način povezana okolje in razvoj, kar omogoča izvedbo projektov v korist obeh strani.
Tretji poudarek pa je bilo sporočilo, da Slovenija prevzema vodilno vlogo za koordinacijo vsebin trajnostne hidroenergetske rabe in izvajanja načrtov upravljanja porečja Donave. Gre za iskanje učinkovitih ukrepov na negativne učinke podnebnih sprememb, s katerimi se soočajo vse države in vse ekonomije. Učinkovite ukrepe za povečanje poplavne varnosti, zmanjšanje škod ob sušah in povečanje deleža rabe obnovljivih virov je mogoče izvesti le v obstoječih porečjih. Za njihovo izvedbo pa je potreben pristop, ki je usklajen med sektorji in med državami, z vizijo celovitih in izvedljivih rešitev, ki prispevajo k večji blaginji v porečju reke Donave.
