jedrska_energijaMnogi Evropejci še vedno nasportujejo jedrski energiji, toda politiki odkrivajo gospodarsko nujnost njenega izkoriščanja. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy trdi, da je Francija zgled, ki mu velja slediti: “Kažemo, kako zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv – nafte, omejiti izpuste in prizvajati eno najcenejših elektrik na svetu.” V Franciji namreč skoraj 80 % elektrike pridobijo v 58 jedrskih elektrarnah po državi. Francija, ki se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja znašla v položaju “ni nafte, ni premoga in ni izbire”, se je tako povsem usmerila v jedrsko energijo in zdaj 16 % svoje elektrike izvaža sosedom. Čeprav 143 jedrskih elektrarn v 14 državah EU proizvede za približno tretjino njihovih potreb po elektriki, pa jedrska energija na splošno še zdaleč ni svetla iskra evropskega gospodarstva, kot je to v Franciji. Katastrofa v Černobilu in še vedno nerešeno vprašanje shranjevanja jedrskih odpadkov sta večino vlad odvrnila od vlaganja v jedrsko energijo. Jedrski znanstveniki trdijo, da bo skrb javnosti zaradi shranjevanja jedrskih odpadkov kmalu le še hipotetična – po zaslugi prihajajoče četrte generacije hitrih reaktorjev, ki so že v načrtih konzorcija 12 držav in EU. “Naše veliko upanje je, da bodo delovali na odpadke iz drugih reaktorjev, izdelovali gorivo za prihodnost, potrebovali stokrat manj urana od sedanjih reaktorjev in puščali tisočkrat manj odpadkov”, pravi Jean-Claude Garnier, vodja odseka za inovativne tehnologije pri CEA.
Zdaj, ko se Evropa sooča z recesijo, se političnim voditeljem zdi jedrska energija čedalje manj ogrožajoča. Lekcija, ki so se je naučili od Sarkozy-ja, je privlačna – jedrska energija zagotavlja poceni elektriko. S konkurenčnimi cenami energije morajo evropski politiki svoje države popeljati iz krize in prepričati javnost, da je jedrska energija sprejemljiva

Vir:  Reader‘s Digest