Organic Trade Organisation je bombaž razglasila za okoljsko najbolj uničujočo poljščino, saj se pri njegovem gojenju porabljajo obscene količine pesticidov in insekticidov, prav tako pa je gojenje bombaža povezano z enormnimi količinami vode za namakanje. Po podatkih organizacije Environmental Justice Foundation se za gojenje bombaža porabi 16 % vse svetovne proizvodnje insekticidov, goji se ga pa le na 2,5 % svetovnih poljedelskih površin. Polje bombaža porabi 3-5-krat več insekticidov kot enako veliko polje koruze. Da si znamo bolje predstavljati, kaj to pomeni, naj povemo, da je za izdelavo ene majice potrebno 150 gramov insekticidov, za par jeans hlač pa 300 gramov.
A zakaj so insekticidi in pesticidi tako nevarni za okolje in človeka? Pet od desetih najbolj prodajanih insekticidov dokazano povzroča raka, za pesticid Aldicarb pa je znano, da samo ena kapljica, ki pride v stik s kožo, lahko ubije človeka. V ZDA, ki so ene največjih pridelovalk bombaža, so sledi Aldicarba našli v podtalnici 16 zveznih držav.
A da le ni vse tako črno, obstaja na trgu že več alternativ klasičnemu bombažu. Prvi med njimi je organski bombaž, ki ga gojijo brez uporabe toksičnih pesticidov in sintetičnih gnojil. Druga alternativa je tkanina pridelana iz bambusa, ki se odlikuje po izjemni mehkobi, hkrati pa ima proizvodnja tkanin iz bombaža še druge okoljske prednosti. Bombaž namreč absorbira 400-krat več CO2 in proizvede 35 % več kisika, kot drevesa, poleg tega pa raste izredno hitro. Še ena od alternativ je blago iz konoplje, ki za vzgajanje potrebuje izredno malo vode in ne potrebuje nikakršnih pesticidov ali gnojil. Poleg tega so oblačila iz konoplje tudi trikrat bolj vzdržljiva in trpežna kot oblačila iz bombaža.
