Toplotne črpalke v kombinaciji z obnovljivimi viri energije veljajo za eno ključnih tehnologij pri razogljičenju. Kot pravi Franc Marovt, vodja razvoja v podjetju Kronoterm d.o.o., ni namreč druge tehnologije, ki bi večino toplote za ogrevanje vzela iz okolice. Pri njihovi novi toplotni črpalki Adapt, ki po strokovnih ocenah spada v sam vrh po učinkovitosti, so posebno pozornost namenili tudi tihemu delovanju in dizajnu. Odzivi so pozitivni tako s strani potrošnikov kot konkurence.
Franc Marovt
Toplotne črpalke imajo velik potencial pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in doseganju energetskih ciljev. Nekateri viri navajajo, da bi lahko z množično uporabo toplotnih črpalk svetovno proizvodnjo CO2 zmanjšali za približno 6 %. Kako se toplotne črpalke razvijajo skladno s tem potencialom? Kako je vaša črpalka konkurenčna glede emisij?
CO2 emisije se ne bodo zmanjšale brez dekarbonizacije ogrevanja stavb. Trenutno ne obstaja tehnologija, ki bi imela večji potencial za zmanjšanje emisij CO2 kot toplotne črpalke. Ni namreč druge tehnologije, ki bi večino toplote za ogrevanje vzele iz okolice. Toplotna črpalka nima nobenih neposrednih emisij CO2 ali drugih škodljivih snovi, ki se običajno tvorijo pri zgorevanju fosilnih goriv in tudi biomase. Vse emisije toplotne črpalke so posredne, kot posledica proizvodnje električne energije v termoelektrarnah. Vsaka država ima različno mešanico generatorjev električne energije, zato se specifične emisije CO2 od države do države zelo razlikujejo. Če predpostavimo, da je elektrika proizvedena povsem iz obnovljivih virov (sonce, veter, voda), potem ima toplotna črpalka nične emisije CO2.
Toplotne črpalke so tudi edina tehnologija, ki bo s časom postajala čistejša in bo dejansko multiplicirala učinek proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Vsaka nova generacija toplotnih črpalk je učinkovitejša in naša je trenutno prav na vrhu. Z letnim grelnim številom SCOP več kot 5 so emisije CO2 v primerjavi s povprečno toplotno črpalko manjše za 20 %, v primerjavi z učinkovitim oljnim kotlom pa skoraj petkrat nižje, če predpostavimo, da je specifična emisija CO2 za kWh električne energije 0,4 kg.
Kronotermova toplotna črpalka Adapt tipa zrak-voda je dosegla prvo mesto po sezonski učinkovitosti v Evropi med skupno 1.176 toplotnimi črpalkami, ki jih ima na seznamu nemški zvezni urad za gospodarstvo in nadzor izvoza. Kaj vam je v razvoju uspelo doseči, da ste dosegli takšno učinkovitost? Kaj še lahko dosežete pri učinkovitosti toplotnih črpalk? Ali se to pozna tudi pri prodaji?
Ogromno časa smo namenili zasnovi vsakega posameznega dela, pazljivi izbiri komponent in temu, kako se vsi deli naprave dopolnjujejo. Paziti smo morali tudi na to, da je naprava tiha, enostavna za vgradnjo, zanesljiva, prijazna do uporabnika. Popolnoma na novo smo razvili celotno regulacijo toplotne črpalke, da smo zagotovili zanesljivost, učinkovitost in tiho delovanje. V prihodnosti se bo učinkovitost gotovo še izboljšala, vendar se približujemo vrhu krivulje, kar pomeni, da bodo napredki manjši in počasnejši. Proizvodnja je konstantno zasedena za več mesecev vnaprej, tako da je toplotna črpalka prodajni hit.
Uspelo vam je razviti tudi enega zmagovalnih dizajnov, za katerega ste prejeli več nagrad. Kako pomemben element postaja pri razvoju toplotnih črpalk tudi vizualni element? Kakšni so odzivi na dizajn Adapt s strani trga, uporabnikov?
Oblika naprave komunicira vrednote podjetja, in če je prav narejena, vzbuja zaupanje v kupcu. Dizajn je izjemnega pomena, ne samo zaradi zunanjega »stylinga«, temveč zaradi zasnove celovitih rešitev, uporabnosti, ergonomije in seveda estetike, ki mora biti postavljena v kontekst. Pri dizajnu smo sodelovali z izjemnimi strokovnjaki iz studia Gigodesign, ki resnično razumejo, da je dizajn veliko več kot oblika. Kupci naprav večinoma tehnologije ne razumejo in jim velikokrat tudi ne pomeni zelo veliko. Vsekakor pa ljudje bolje razumejo obliko, koliko lahko s to napravo privarčujejo, kakšno udobje jim nudi in kako je zadeva hrupna. Zaenkrat so odzivi na dizajn zelo pozitivni tudi s strani konkurence.
Velik problem toplotnih črpalk je hrup, predvsem zunanjih enot pri tipu zrak-voda. Kako se proizvajalci toplotnih črpalk soočate s to problematiko?
Hrup dejansko postaja pomembnejši od učinkovitosti. Naselja so čedalje gostejša, parcele so manjše, oddaljenost do soseda je manjša, kar pomeni, da morajo biti naprave tišje. To je izjemen izziv, saj je hrupnost v veliki meri povezana z učinkovitostjo. Običajno je treba žrtvovati učinkovitost ali zmogljivost za tišje delovanje. Z novo toplotno črpalko Adapt nam je uspelo najti zelo dober kompromis, ker smo že od začetka razvoja vse elemente naprave snovali za čim nižjo hrupnost.
Toplotne črpalke lahko služijo tako za ogrevanje kot za hlajenje. Vremenske razmere so vse bolj spremenljive in zahtevajo hitro prilagajanje. Kakšno vlogo ima pri tem pametno upravljanje, digitalizacija?
Verjamemo, da mora tehnologija postati nevidna. Brez pametne regulacije, ki omogoča enostavno in prijazno upravljanje ogrevalnega sistema, to preprosto ni mogoče. Toplotne črpalke so edinstvena tehnologija, saj lahko stavbo ogrevajo in hladijo. Regulacija igra tukaj ključno vlogo, saj želimo kupcem zagotoviti čim višje udobje pri najnižjih obratovalnih stroških. Pri razvoju regulacije si veliko pomagamo z izjemno količino obratovalnih podatkov več kot 6.000 naprav, ki so stalno priklopljene na naš digitalni oblak. To nam omogoča veliko enostavnejše diagnosticiranje in validacijo algoritmov delovanja. Običajno je tako, da so stvari, ki na prvi pogled delujejo zelo enostavne in so prijazne za uporabnika, v ozadju izjemno kompleksne.
