Ni planeta B

dr. Darja Piciga

Knjigo Ni planeta B (There Is No Planet B) je napisal profesor Mike Berners-Lee z Univerze Lancaster, ki med drugim raziskuje trajnostne prehranske sisteme. Zato je problemu hrane posvetil obsežno prvo poglavje svoje najnovejše knjige, ki je prvič izšla v začetku leta 2019, druga, dopolnjena izdaja pa februarja letos. Od recenzentov, ki so knjigo priporočili, naj omenim Billa McKibbna, ki je eden svetovno vodilnih okoljevarstvenikov, med drugim je ustanovil in vodi organizacijo 350.org.

Ni planeta B

Zagotavljanje hrane za vse ljudi, podnebne spremembe, biotska raznovrstnost, antibiotiki, plastika – seznam skrbi se zdi neskončen. Toda kaj je najbolj pereče, kakšni so učinki naših dejanj in kaj naj storimo najprej? Ali moramo vsi postati vegetarijanci ali vegani? Kako lahko letimo v svetu z nizkimi emisijami ogljika? Ali bi bilo bolje, da fosilna goriva predelamo v plastiko, namesto da jih kurimo? Ali naj kupim električni avto? Kako lahko prevzamemo nadzor nad tehnologijo? Ali je res ključ za reševanje problemov v prebivalstvu? In glede na globalno naravo izzivov, s katerimi se zdaj soočamo, kaj lahko na Zemlji stori vsak od nas? Kaj je tistih 14 stvari, ki bi jih moral vsak politik vedeti o podnebnih spremembah – da bi bil sploh primeren za politično funkcijo?

Knjiga Ni planeta B prinaša celostno sliko o aktualnih okoljskih in gospodarskih izzivih, podprto z rezultati študij in konkretnimi primeri, ter praktične in celo navdihujoče ideje, kaj lahko storimo, da bo človeštvo uspevalo na tem – našem edinem – planetu. Poleg ključnih spoznanj o hrani, podnebju in okolju, energiji, potovanjih in prevozih avtor obravnava tudi gospodarsko rast in finance, ljudi in delo, poslovanje in tehnologijo. Vendar opozarja, da se korenine aktualnih izzivov najdejo v odgovorih na vprašanja, kako živimo in razmišljamo. Zato so nove miselne spretnosti in drugačni načini reševanja problemov skupaj s tremi temeljnimi vrednotami enako pomembni kot znanje in inovacije. In katere so te tri vrednote? Vsi ljudje imajo enako inherentno vrednost. Spoštovanje do sveta, vključno z vsemi njegovimi oblikami življenja. Spoštovanje do resnice zaradi nje same.

Pred približno 100 leti, v času 1. svetovne vojne, človeštvo ne bi moglo uničiti planeta, tudi če bi to poskušalo. Pred 50 leti je zlasti z jedrsko energijo to že postalo možno. Danes pa je jasno, da celotnega okolja ne bomo upropastili le v primeru, če se dovolj potrudimo, da tega ne storimo. Pri opisovanju in razlagi številnih izzivov, s katerimi se srečuje človeštvo, avtor Berners-Lee uporabi koncept antropocena, ki ga preprosto opredeli kot dobo, v kateri je človekov vpliv prevladujoč vzrok sprememb v ekosistemu. Celoten družbeno-ekonomski sistem, naši načini razmišljanja, naše navade… vse smo razvili in uporabljali v svetu, ki ga ni več, zato so spremembe nujne. Če ostanemo pri miselnih spretnostih, ki jih potrebujemo že danes: znati razmišljati globalno in tudi o bolj oddaljeni prihodnosti, o kompleksnih in zapletenih pojavih, s povezovanjem različnih znanosti. Sestavni del razmisleka o prihodnosti je oblikovanje vizij, ki so močna motivacija za spremembe in odločnejše delovanje. Avtor predlaga vizijo v skladu s tremi temeljnimi vrednotami, v kateri poudarja sodelovanje med ljudmi. Življenje je bolj zdravo, daljše, bolj sproščeno in svobodno, zabavnejše in bolj razburljivo.

Berners-Lee med drugim predstavi tri scenarije, kako nahraniti 9,7 milijarde ljudi leta 2050: npr. razpolovimo odpadke in za 80 % zmanjšamo količino za ljudi užitne hrane, s katero krmimo živali. Lahko bi celo ohranili enako porabo mesa in mlečnih izdelkov na prebivalca kot danes, vendar bi morali popolnoma zmanjšati izgube/odpadke, biogoriva in pretirani vnos hrane. Tudi nove tehnologije so lahko pomembne.

V knjigi Ni planeta B najdemo več opozoril na eksponentno naraščanje porabe energije – kakor da sploh ne bi bilo ogromnih prizadevanj za blaženje podnebnih sprememb. Avtor izpostavlja povratne učinke, ki jih pogosto zanemarjamo in ki povzročajo, da nove tehnologije in izboljševanje učinkovitosti sami po sebi ne morejo pomagati (in tudi nikoli niso). Prehod na OVE je seveda nujen, vendar moramo bistveno zmanjšati rabo energije.

In zakaj naslov »Ni planeta B«? Genialni fizik Stephen Hawking je to izrazil nekako takole: »Samooskrbnih kolonij v vesolju ne bomo ustanovili vsaj še naslednjih 100 let, zato moramo biti do takrat zelo previdni.«