MOP

Promocija

Ta rešitev v obrnjeni piramidi ravnanja z odpadki, ki je temelj ZVO-2, predstavlja najširši in najpomembnejši del:

1. preprečevanje,

2. ponovna uporaba,

3. recikliranje,

4. drugi postopki predelave,

5. odlaganje.

ZVO-2 razblinja dosedanje dileme glede meril za prenehanje statusa odpadka in predstavlja temeljni okvir za krožno gospodarstvo. Prenehanje statusa odpadka ima pomembno prednost glede na monosežig oziroma termično obdelavo. Pri tem je izločitev fosforja nujna. S tem ukrepom skladno z obrnjeno piramido ravnanja z odpadki ministrstvo odločno daje prednost predelavi blata v kompozit pred možnostjo monosežiga.

Predlog novega Zakona o varstvu okolja bo celovito urejal pogoje in merila za prenehanje statusa odpadka, s čimer bo določen temeljni pravni okvir za krožno gospodarstvo. Na podlagi ZVO-2 bo mogoče izdajati podzakonske predpise, ki bodo določali vsebino meril za prenehanje statusa določenega odpadka ali skupine podobnih odpadkov. Do sprejetja omenjenih podzakonskih predpisov in za nekatere individualne primere, ki ne bodo zajeti s podzakonskimi predpisi, se bo uporabljal postopek za določitev meril v vsakem primeru posebej. Ta pristop bo omogočal takojšnjo uporabo zakonskega okvira za krožno gospodarstvo ter nadaljnji sistemski razvoj ustreznih meril za prenehanje statusa odpadka.

Z novim ZVO-2 se bo poleg omenjene tematike in prenosa celovite ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) iz Direktive o odpadkih vplivalo na povečanje odgovornosti ravnanja zbiralcev in obdelovalcev odpadkov, saj bo eden od pogojev za opravljanje dejavnosti tudi lastništvo zemljišča in naprave, s čimer bo lahko v primeru nastanka okoljske škode država posegla v njihovo premoženje in s tem poplačala sanacijo ali vsaj del sanacije.

Na Ministrstvu za okolje in prostor smo prepričani, da bo ZVO-2 postavil nove in zdrave temelje sistema PRO, ki bo učinkovit, pregleden in tudi stroškovno optimalen. V ta namen bo ZVO-2 za vsak masni tok odpadkov določil zgolj eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike. Ti bodo nato predelali odpadke, ki so nastali kot posledica dajanja proizvodov na trg. V tem primeru ne bo možnosti za sprenevedanje in neodgovorno ravnanje, saj bo ta organizacija samostojno odgovorna za določen masni tok.

Tak sistem se je v tujini izkazal za najbolj učinkovitega. Belgija in Češka sta odličen primer, da pri ravnanju z odpadki konkurenčnost ne more biti prvi cilj, temveč mora biti prvi cilj okoljska odgovornost. V posameznih državah članicah EU so z vidika števila organizacij PRO za področje odpadne embalaže vzpostavljene različne oblike organiziranosti. V Evropi imajo poleg Belgije in Češke vzpostavljen sistem ene organizacije PRO za posamezen odpadkovni tok tudi Ciper, Grčija, Francija, Finska, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija in Švedska.

Prenehanje statusa odpadka na podlagi recikliranja odpadkov ima po hierarhiji ravnanja z odpadki, ki po Direktivi o odpadkih določa prednostni vrstni red ravnanja z odpadki, že v osnovi pomembno prednost glede na monosežig oziroma termično obdelavo. Vendar pa je pri tem treba upoštevati tudi druge vidike, ki zagotavljajo najboljši izid za okolje. Med te se uvrščajo zlasti način uporabe proizvoda, proizvedenega pri recikliranju odpadkov, in njegovi vplivi na okolje.

Ministrstvo za okolje in prostor je v postopku priprave in usklajevanj ZVO-2 z deležniki zakonsko podlago pripravilo z namenom učinkovitejšega ravnanja z odpadki, ki so primerljivi z najučinkovitejšimi mednarodnimi sistemi in skladno z zahtevami EU. Z bistvenima načeloma »onesnaževalec plača« in »proizvajalčeva razširjena odgovornost« vpeljujemo pravičen sistem, predvsem pa smo zakon pripravili okolju prijazno.

MOP EOL163