Glavni izziv je, kako uravnotežiti razvoj znotraj regije – EOL št. 162

Slovenski Načrt za okrevanje in odpornost, ki bo omogočil črpanje sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, je svet EU potrdil. Iz teh sredstev se bodo lahko financirale naložbe na različnih področjih. Največ investicijskih spodbud bo namenjenih dvigu produktivnosti, trajnostnem razvoju turizma, raziskavam, inovacijam in digitalni transformaciji gospodarstva. S katerimi projekti konkurirate, kakšna sredstva pričakujete v perspektivi 2021 – 2027 in kaj bi ta razvojna sredstva pomenila za razvoj LUR? S katerimi viri sicer financirate vaše projekte?

Potrditev slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost je za LUR izjemno pomembna. Na eni strani sredstva prinašajo dodatne finančne možnosti, ki jih prej (pred Covidom) nismo poznali, na drugi njihova dodelitev in višina sofinanciranja nista odvisni od stopnje razvitosti regije. To pomeni, da predstavljajo dodatne priložnosti in finančne spodbude tudi za vse tiste subjekte, ki delujejo v bolj razvitih območjih. V skladu z zahtevo Evropske komisije bo večina sredstev iz naslova NOO razpisana prek javnih razpisov in po napovedih odločevalcev lahko pričakujemo prve razpise še v tem letu.

Torej se pripravljate na razpise.

Na teh razpisih bodo lahko kandidirali različni subjekti oziroma institucije iz LUR, kar je nadvse spodbudno. Razvojne potrebe v največji slovenski regiji, v kateri živi več kot četrtina slovenskega prebivalstva, so ogromne. Kar zadeva večletni finančni okvir pa je ključni programski dokument še vedno v fazi priprave. Glavne aktivnost RRA LUR bodo usmerjene v zagotovitev ustreznih razvojnih sredstev za regijo. RRA LUR svoje projekte financira iz nepovratnih evropskih sredstev, nacionalnih in občinskih virov in tudi iz lastnih sredstev. Poskušamo optimalno kombinirati različne vire, ki so nam na voljo.

Vsebinsko gre za različne projekte. Vse regionalne razvojne agencije ste pred pomembno programsko preizkušnjo. Slovenija se je odločila za pot k podnebni nevtralnosti. Sprejela je ambicioznejše cilje glede zmanjšanja toplogrednih plinov. Želi uveljaviti model krožnega in zelenega gospodarstva in pospešiti digitalni prehod. Na katerih področjih je največ strokovnih in finančnih potencialov?

Vsekakor podpiramo pot Slovenije k podnebni nevtralnosti, a napori za doseganje tega ambicioznega cilja potekajo prepočasi. Za doseganje podnebne nevtralnosti je na voljo precej finančnih potencialov, kot so Večletni finančni okvir, Načrt za okrevanje in odpornost, Sklad za podnebne spremembe, Programi teritorialnega sodelovanja, nacionalna sredstva itd. Žal pa so bolj razvite regije prepogosto v podrejenem položaju glede upravičenosti do finančnih sredstev. LUR, ki je del zahodne Kohezijske regije, velja za najrazvitejšo regijo, ki pa je hkrati tudi izrazito heterogena in z velikimi razvojnimi razlikami med občinami. Zato je naš največji izziv, kako uravnotežiti ta razvoj znotraj LUR.

Mislite na razlike v razvitosti znotraj regije?

Da. Kako znotraj zelo različnih razvojnih stanj občin v regiji zadostiti na eni strani najbolj primarnim razvojnim in infrastrukturnim potrebam posameznih manj razvitih občin, kot so recimo izgradnja kanalizacijskega omrežja ali vzpostavitev vodovodnega omrežja, in na drugi strani narekovati trende in slediti razvojnim ambicijam sodobne družbe, ki gredo v smeri digitalizacije, zelenih izzivov, trajnostne mobilnosti, če jih naštejem samo nekaj. Opredelitev razvitosti posamezne regije lahko torej zaradi heterogenosti občin, ki jo sestavljajo, predstavlja veliko oviro pri uresničevanju pomembnih razvojnih ciljev. Zato so sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost tako zelo pomembna, saj bodo finančne pomoči dodeljene ne glede na razvitost regije. V RRA LUR vidimo največ razvojnih potencialov na področju uvajanja krožnega gospodarstva, zelenih politik, trajnostne mobilnosti, inovativnosti itd. Pri tem na podlagi skupnih interesov sodelujemo z institucijami znanja in z gospodarstvom. Gre za programsko sodelovanje, kjer sredstva niso zagotovljena vnaprej in šele po pridobitvi nepovratnih sredstev se projekti realizirajo.

Vaša agencija je že doslej, med prvimi v Sloveniji, izvedla več projektov mobilnosti, ki so bili namenjeni tudi dekarbonizaciji prometa in spreminjanju mobilnostnih navad posameznikov. Koliko delavcev se dnevno še vedno vozi na delo v Ljubljano in zakaj se še vedno premalo uporablja javni potniški promet, kar bi lahko prispevalo k čistejšemu zraku in manjšemu ogljičnemu odtisu? Kaj pripravljate za nadaljnji razvoj IPP in IJPP v regiji? Letos je evropsko leto železnic.

RRA LUR se s problematiko mobilnosti ukvarja že od svoje ustanovitve, saj je zaradi svoje osrednje lege in vloge nacionalnega središča zelo prometno obremenjena. Razvoj avtocest in hkratno zanemarjanje razvoja železnic in javnega prevoza potnikov so zelo preoblikovali podobo regije v zadnjih desetletjih. Zgolj resne zaveze za spremembo lokalne, regionalne in nacionalne prometne politike lahko zaustavijo negativne trende potovalnih navad in njihovega vpliva na okolje. Zato smo zasnovali predloge, kako stopiti na pot dekarbonizacije prometa ter v zadnjem obdobju k aktivnejši vlogi pritegnili tudi državo.

Rezultati?

Na lokalni ravni že danes lahko opazimo spremembe v mestnih središčih, ki se nanašajo na omejen dostop avtomobilov, parkirno politiko, povezovanje in podaljševanje linij javnega prometa, razvoj intermodalnih P+R središč, vlaganja v kolesarsko infrastrukturo in izposojo koles, polnilnice za e-kolesa in e-avtomobile. Pa to ni vse. Žal pa na regionalni ravni še zmeraj 85 % poti opravimo z osebnim avtomobilom. Za spremembo potovalnih navad na regionalni ravni je potrebno ukrepe načrtovati na nacionalni ravni. Podatki, ki smo jih zbrali v okviru priprave Celostne prometne strategije Ljubljanske urbane regije (CPS LUR), kažejo, da je v regiji za približno 120.000 dnevnih migrantov, ki dnevno vstopajo v Ljubljano, v sredstvih javnega prevoza potnikov pa je prostora zgolj za 18.000 potnikov. Brez velikih vložkov v razvoj železniškega in cestnega javnega prevoza potnikov sprememb potovalnih navad ne moremo pričakovati. Kapacitete in hitrost javnih prevozov enostavno ne morejo konkurirati osebnim prevozom. Elektrifikacija vozil je lahko del rešitve predvsem glede kakovosti zraka in zmanjševanja hrupa v urbanih središčih. Ne more pa v tem trenutku zares dekarbonizirati mobilnosti in prinesti sprememb, ki jih lahko ponuja kolektivni prevoz v povezavi z drugimi ukrepi in oblikami mobilnosti ljudi.

Tudi vlaki so premalo polni.

Leto železnic je odlična priložnost za vzpostavitev zavedanja glede prednosti, ki jih ponujajo železniški prevozi, in njihovega vpliva na regionalni prevoz potnikov in blaga. Železniška infrastruktura potrebuje več vlaganj. V LUR je potrebno posodobiti obstoječe tire, zagotoviti dvotirnost in elektrifikacijo na nekaterih odsekih, posodobiti signalno varnostne naprave. Predvsem pa najti odgovor na vprašanja, kako razrešiti preobremenjenost ljubljanskega železniškega vozlišča, kako zagotoviti dvotirnost gorenjske proge s povezavo na letališče Jožeta Pučnika ter strateško razmisliti o tem, kako se bo Slovenija pozicionirala na zemljevid hitrih železnic v Evropi.

Toda razogljičenje prometa terja, da motoriziranega posameznika preusmeri k mobilnosti z manjšim ogljičnim odtisom. Izvajate več projektov v programih čezmejnega sodelovanja. S kom se povezujete, kako pridobite sredstva zanje in v čem je za turista pomemben projekt Linking Alps ali pa Odprto načrtovanje potovanj (Open Journy Planning)? Kako uporabniki sprejemajo takšne projekte? Kako se lahko turist oskrbi s čezmejnimi multimodalnimi informacijami o potovanjih?

V okviru čezmejnih projektov, ki jih s svojimi sredstvi spodbuja Evropska unija, imamo predvsem možnost, da si države in regije medsebojno izmenjujemo znanje in dobre izkušnje. Oblikujemo in izboljšujemo skupne politike ter oblikujemo nova orodja za bolj učinkovito in povezano delovanje. Ideja o čezmejnem povezovanju javnih prevozov in povezovanju informacij med državami in prevozniki je prisotna že nekaj časa. Sedaj se na podlagi izhodišč in standardov, ki jih je postavil projekt LinkingDanube (program Podonavje) v okviru projektov Linking Alps in OJP4Danube oblikuje enotna platforma, ki bo potniku ponudila kakovostne in multimodalne informacije o vseh razpoložljivih prevozih v posameznih državah, ki so brez omejitev pri čezmejnih prevozih.

Kakšna je organizacija projekta?

Projekt vodi avstrijski partner, v njem pa trenutno sodelujejo vse države območja Alp in Podonavja z ambicijo, da se projekt razširi na celotno Evropo in tudi širše. Gre za poenotenje standardov in dostopov do informacij, ki temeljijo na odprti platformi. Pod skrbništvom držav in prevoznikov zagotavljajo najbolj točne in ažurne podatke o prevozih, medsebojnih čezmejnih povezavah in tudi o možnostih za nakupe vozovnic in drugih storitev. V Sloveniji pri izvajanju projekta tesno sodelujemo z Ministrstvom za infrastrukturo, ki v okviru svojega nacionalnega centra za upravljanje prometa (NCUP) razvija nacionalno dostopno točko za vse informacije o mobilnosti v Sloveniji. Nova platforma bo komercialno neodvisna. Podatki bodo ažurni in točni, odprtokodna platforma pa bo omogočala razvoj tudi drugih storitev. Poenostavitev uporabe javnih prevozov domačim in tujim potnikom lahko bistveno pripomore k izbiri načina potovanja posameznika.

Med vašimi projekti je zanimiv in za ljubljansko regijo zelo aktualen Robust. Proučujete prehranske sisteme kratkih verig. Kaj želite ugotoviti?

Učinkovito sodelovanje med ruralnimi in urbanimi predeli metropolitanskih regij, ki temelji na vzajemni koristnosti, lahko veliko doprinese k pametni, trajnostni in vključevalni rasti Evrope. Projekt Robust vsebuje konkretne študije primerov, ki se osredotočajo na funkcionalno povezanost med ruralnimi in urbanimi območji. V okviru projekta proučujemo trajnostne prehranske sisteme kratkih verig v LUR.

Kdo so partnerji?

Raziskujemo različne sisteme upravljanja, financiranja in logistike, iščemo nove poslovne modele in pridelovalne potenciale regije ter obravnavamo problematiko zavržene hrane v javnem sektorju. Vzgojno izobraževalne zavode povezujemo z lokalnimi pridelovalci hrane ter o aktivnostih in trendih ozaveščamo vse vključene deležnike. Projekt izvajamo v sodelovanju z MOL, Turizmom Ljubljana, Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana in podjetjem OIKOS. V zadnjih treh letih smo skupaj organizirali 4 borze lokalnih živil. Kmetje iz naše regije so predstavili svoje kmetije in izdelke ter iskali in se povezovali z javnimi ustanovami, šolami, vrtci, domovi za starejše. Tako smo povečali obseg lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah. MOL je izdelal tudi katalog lokalnih pridelovalcev hrane, ki je uporaben pripomoček za organizatorje prehrane v šolah in za gostince pri iskanju primernih ponudnikov.

Razvijate nov center odličnosti InnoRenew CoE. Zakaj?

V Izoli je v zaključnih fazah gradnja najvišje lesene stavbe v Sloveniji. V njej bo deloval Raziskovalni inštitut Innorenew CoE, v katerem se bo vrhunska mednarodna interdisciplinarna ekipa ukvarjala z raziskovanjem obnovljivih materialov, zdravega bivanjskega okolja in trajnostne gradnje. Ekipa raziskovalcev se bo zaradi naravnih danosti Slovenije posebej posvečala inovacijskemu in interdisciplinarnemu proučevanju lesa s ciljem izkoriščanja njegovega potenciala za ustvarjanje trajnostnega in zdravo grajenega okolja. Znanstvena dognanja bo prenašala v industrijsko prakso. RRA LUR je bila v projekt Innorenew CoE, v katerem med drugim sodelujejo tudi Univerza na Primorskem, Univerza v Mariboru, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Inštitut za celulozo in papir in Nacionalni inštitut za javno zdravje, povabljena ravno zaradi svojih izkušenj s prenosom znanj v prakso.

Na kateri projekt mislite?

V okviru zagonskega projekta »Oživljanje tradicionalne industrije: Model odprtega inoviranja v slovenskem pohištvenem sektorju« je namreč RRA LUR skupaj s partnerjem, ljubljanskim Inštitutom za celulozo in papir, vzpostavila interdisciplinarno poslovno verigo pohištva iz papirja. K sodelovanju smo povabili še partnerja iz industrijskega sektorja, DS Smith, d. o. o., ter industrijske oblikovalce Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. V okviru projekta je vzklilo dvanajst inovativnih trajnostnih produktov iz papirja, ki na konkretnih primerih kažejo pot do učinkovitih rešitev pri prehodu v krožno gospodarstvo.

Načrtujete razvoj enotnega sistema izposoje koles v regiji in širše. Za kakšen projekt gre?

Z razvojem e-koles se je zelo povečala atraktivnost dnevne mobilnosti s kolesi. Povečale so se tudi razdalje, ki smo jih pripravljeni opraviti s kolesom. S tem se je povečala potreba po razvoju kakovostne infrastrukture kolesarskih stez in drugi spremljevalni infrastrukturi. V CPS LUR smo na podlagi državnih izhodišč in ob sodelovanju občin opredelili mrežo potrebnih regionalnih kolesarskih povezav. V okviru Dogovora za razvoj regij pa bodo zagotovljena sredstva za izgradnjo skoraj 100 km kolesarskih stez v regiji. Hkrati z razvojem kolesarskih stez je smiselno razvijati tudi infrastrukturo polnilnic, kolesarnic in druge infrastrukture.

Kako se odzivajo občine?

Velik interes občin in prebivalcev regije je, da se razvije enotna shema izposoje e-koles v regiji, ki bo omogočala potovanja med občinami in tudi povezovanje s sosednjimi regijami. V Ljubljani že odlično deluje sistem BicikeLJ. Sedaj želimo ponudbo dopolniti še z enotnim medobčinskim sistemom e-koles, ki lahko bistveno olajša kolesarjenje na večjih razdaljah. Tako bosta povečana atraktivnost in dostopnost tudi drugih trajnostnih oblik prevoza. Ključno pri projektu je, da bodo rešitve usklajene z obstoječimi sistemi v naših občinah in rešitvami, ki so že razvite v sosednjih regijah. S tem bomo zagotovili kar največjo povezljivost. Zelo pomembno bo tudi vprašanje poenotenja upravljanja in vzdrževanja različnih sistemov, kar je ključno za zagotavljanje resnične medobčinske in medregijske povezljivosti. Sistem je treba zasnovati tako, da se bo lahko tudi nadalje dopolnjeval in razvijal. Vendar pa bodo za njegovo vzpostavitev ključnega pomena podpora države in razpoložljivost evropskih sredstev, brez katerih bo težko narediti skupni prvi korak.