Trajnostni razvoj šole | mag. Vanesa Čanji |
 
I. gimnazija v Celju je ena najstarejših gimnazij v Sloveniji, saj neprekinjeno deluje že od leta 1808. Obiskuje jo skoraj 900 dijakov, po številu zlatih maturantov sodi v slovenski vrh. Stavba, zgrajena pred natančno 100 leti, ni omogočala energetsko učinkovitega obratovanja, zato so leta 2012 izvedli energetsko sanacijo. Prihranki so očitni. Kot pojasnjuje ravnatelj dr. Anton Šepetavc, ukrepe trajnostnega razvoja širijo na vsa področja delovanja šole.
 
dr. Anton Šepetavc

dr. Anton Šepetavc

Ali imate kot šola trajnostno politiko oziroma kako trajnostno filozofijo vključujete v svoje poslovanje?
Trajnostno politiko imamo. Vključujemo jo tako v materialno poslovanje kot v proces poučevanja. Pri pouku naravoslovnih predmetov, geografije in še katerega predmeta dajemo velik poudarek obravnavi tem, povezanih s trajnostnim razvojem.

Med vašimi prizadevanji najbrž izstopa energetska sanacija šole?
Da, energetski pregled je pokazal previsoko porabo energije. Letna povprečna poraba električne energije je za leto 2009 znašala 23,1 kWh/m2, letna povprečna poraba energije za ogrevanje je 99,8 kWh/m2. Letna povprečna raba celotne energije oziroma energijsko število na enoto površine je bila v letu 2009 122,9 kWh/m2, kar pomeni visoko porabo glede na dejavnost objekta. V denarju je bil naš strošek za energijo 39.181 €.

Zanimiv je tudi podatek okoljskega odtisa. Objekt je v času energetskega pregleda s porabo energije za ogrevanje povzročil 75,8 ton emisij CO2, z energentom električne energije pa 46,4 ton emisij CO2, skupaj torej kar 122,2 ton CO2.

Kaj je vključevala energetska sanacija šole?
Na šoli smo povečali energetsko učinkovitost z več investicijami in ukrepi. Vgradili smo frekvenčne črpalke ter sodobne regulacije sistema in elektromotornih pogonov ventilov za ogrevanje. Povsem obnovili smo električno napeljavo, posodobili smo celotno razsvetljavo in vgradili senzorje prisotnosti s povezavo časovnih stikal v vseh prostorih šole. Za spremljanje rabe energije smo vgradili centralno nadzorni sistem. Za ogrevanje sanitarne vode zdaj uporabljamo solarni sistem. Na vseh radiatorjih smo namestili termostatske ventile in izvedli hidravlično uravnoteženje sistema. Pomembna investicija, ki je bistveno povečala našo energetsko učinkovitost, je bila zamenjava oken in vrat na celi šoli. Vgradili smo tudi kompenzacijske naprave za jalovo energijo in toplotno izolirali ostrešja. Po pouku se avtomatsko izklopijo ob določenem času vsi računalniki po učilnicah.

Kakšno površino šole ste energetsko sanirali?
Skupaj kar 3.795 kvadratnih metrov.

Kakšni so bili stroški sanacije?
Dejanski stroški sanacije so bili 417.213,16 € z vključenim davkom. Projekt sta sofinancirala EU iz Kohezijskega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport, in sicer v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, 6. razvojne prioritete ‘Trajnostna raba energije’, 1. prednostne usmeritve ‘Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb’.

Kakšni so rezultati?
V pogodbi smo se zavezali, da bomo najkasneje dve leti po izplačilu zadnjega zahtevka prihranili 222,07 MWh/leto toplote in 39,39 MWh/leto električne energije. Specifični prihranki naj bi bili 68,90 kWh/m2/leto. Predvidena raba toplote in električne energije po sanaciji naj bi bila 236,53 MWh/leto. Proizvedli naj bi 42,00 MWh/leto obnovljivih virov energije.

In kakšni so dejanski rezultati?
Porabimo več kot 40 % manj električne energije, kot smo je pred energetsko sanacijo. Iz primerjave računov za leta 2012 in 2013 ugotovimo prihranek pri porabi zemeljskega plina v višini 11 %. Prihranek pripisujemo montaži termostatskih ventilov, nove toplotne razdelilne postaje in avtomatskega uravnovešanja toplote, menjave oken in toplotne izolacije. Prihranek bi bil še očitno večji, če ne bi v tem času povečali uporabne površine šole za četrtino.

Kakšen sistem ravnanja z odpadki imate? Koliko frakcij ločujete, koliko imate še mešanih komunalnih odpadkov?
Na šoli že kakšnih 5 let načrtno ločujemo odpadke. Ločeno zbiramo embalažo, organske odpadke, papir in mešane komunalne odpadke. Na šolskem dvorišču imamo tudi poseben kontejner za steklo. Nadaljevati nameravamo z že uveljavljeno prakso zbiranja in osveščanja dijakov o pomenu ločenega zbiranja odpadkov. Že nekaj let zbiramo tudi plastične zamaške, s čimer sodelujemo v dobrodelnih projektih, kot so na primer Vesele nogice.

Kako ravnate z biološkimi odpadki – posebej z zavrženo hrano? Kakšni so vaši ukrepi, da bi je bilo čim manj?
Dijake v okviru projekta Zdrava šola osveščamo o pomenu racionalnega in spoštljivega ravnanja s hrano. Tako organskih odpadkov, tu mislim predvsem na zavrženo hrano, zares nimamo veliko. Biološki odpadki nastajajo predvsem v šolski jedilnici, za te pa ustrezno poskrbijo najemniki. V šolskem letu 2012/13 je bila na šoli izdelana raziskovalna naloga z naslovom Odpadki in odplake iz naših gospodinjstev. V okviru te naloge je bila med dijaki in zaposlenimi na I. gimnaziji v Celju izvedena obsežna anketa o tem, koliko in kakšno hrano zavržejo. O rezultatih in posledicah takšnega ravnanja smo se pogovorili z dijaki. Ta raziskovalna naloga nam vsako leto služi kot osnova za osveščanje dijakov o tej temi.

Kako upoštevate trajnostni vidik pri nabavi tako strojne opreme kot potrošnih materialov? Ali imate kriterije za t. i. zeleno nabavo?
Pri zamenjavi strojne opreme staro odsluženo opremo predamo za to registriranim institucijam ali pa jo skušamo z menjavami delov ponovno usposobiti in jo potem dobrodelno poklonimo tistim, ki jim vendarle še lahko služi. Kemikalije ob koncu vsakega šolskega leta predamo podjetjem, ki so registrirana za njihovo varno skladiščenje in uničenje. Enostransko natisnjenega papirja, ki ga ne potrebujemo več, ne zavržemo, ampak ga uporabimo kot konceptne liste. Prav tako smo racionalni pri tiskanju tekstov v elektronski obliki.

V vseh sanitarijah in učilnicah smo namestili nove podajalnike za papirnate brisače iz recikliranega materiala, ki omogočajo posamično podajanje, s čimer smo precej zmanjšali porabo. Smo med prvimi v Sloveniji, ki smo se lotili projekta eHrambe. Cilj je porabiti manj papirja. Pri našem delu ne potrebujemo več dnevnikov in ostale papirne šolske dokumentacije, s čimer želimo prispevati k ohranjanju naravnih virov. Najpomembnejše je to, da smo lep zgled mladini, ki lahko nadaljuje naše delo in pomembno prispeva k čisti in lepši naravi v prihodnosti.

Kako upravljate z rabo vode? Kakšne rezultate dosegate na tem področju in kakšne cilje imate?
Z rabo vode ravnamo racionalno. Dijake ozaveščamo o pomenu varčevanja pitne vode in jih opozarjamo na smotrno uporabo. Za še racionalnejšo porabo vode smo v zadnjih petih letih poskrbeli s prenovo in posodobitvijo vseh stranišč in odtokov. Prav tako smo v vseh učilnicah zamenjali umivalnike in pipe ter s tem preprečili nenadzorovano puščanje vode.

Kako ozaveščate kolektiv o ciljih s področja trajnostnega razvoja in kako dijake?
Kolektiv opozarjamo in ozaveščamo o pomenu trajnostnega razvoja na pedagoških konferencah in sestankih aktivov. Opozarjamo jih na racionalno ravnanje s toplotno in električno energijo, na skrb za zapiranje oken v jesensko-zimskih mesecih, ugašanje luči in IKT-opreme, prav tako na varčevanje z vodo. Tudi v kabinetih in zbornici smo uvedli ločeno zbiranje odpadkov. Naši profesorji se udeležujejo državnih in mednarodnih konferenc s področja trajnostnega razvoja, na katerih aktivno sodelujejo tudi z lastnimi prispevki.

Dijake ozaveščamo o pomenu trajnostnega razvoja tako pri pouku različnih predmetov, na razrednih urah, strokovnih ekskurzijah (gre denimo za ogled čistilnih naprav, jedrske elektrarne, termoelektrarne Šoštanj), kot tudi v okviru projekta Zdrava šola. Veliko časa tej problematiki posvetimo pri pouku kemije, kjer dijake prvega letnika seznanimo z ločevanjem in varnim odstranjevanjem nevarnih kemikalij, pri pouku biologije v okviru ekologije, pri pouku geografije … Na temo trajnostnega razvoja smo z dijaki izdelali že nekaj odličnih raziskovalnih nalog. Naj navedem nekaj zanimivejših iz zadnjih let: Energetska učinkovitost objektov s termografijo, Lokalna trajnostna prehranska samooskrba, Preverjanje biorazgradljivosti bioplastike, Odpadki in odplake iz naših gospodinjstev, Ekološka spornost sveč, Nanočiščenje avtomobilov – da ali ne?