Embalaža Okolje Logistika št. 147

Embalaža Okolje Logistika št. 147

Poudarki iz vsebine:

Digitalna nadgradnja tiskovin z uporabo mobilnih tehnologij je prednost na trgu

Mag. Marko Mavec: Slovenija v zgolj desetletju ne more nadomestiti premoga z alternativnimi viri

Silvester Jeršič: Pri gradnji HE najboljše tehnologije, tudi z vodami do samooskrbe

Mag. Andreja Urbančič: Razpisi za sončne elektrarne so objavljeni, odziv premajhen

Kontinuiranost poslovanja je glavni izziv oskrbovalnih verig v izrednih razmerah



Vode, tla, sonce, gozd, premog ... za samooskrbo

Med reči in narediti se ponosi marsikateri čevelj, poučuje italijanski pregovor in je v teh dneh nekajkratno zgovoren. Nobena lekcija ne izuči vseh. Ne spodaj, ne na vrhu. Vendar, ali nas je vsaj oplazila streznitev, ki bi naj povsem drugače kot doslej postavila na vrh prenove preživele razvojne paradigme temeljni cilj – samooskrbo. Tam, kjer se da in kjer je doslej porumenela na papirjih.

Na vrh postavljam prehransko in energetsko samooskrbo z nizko ogljičnostjo, kar naj poganja razvoj zelenega gospodarstva. Ali drugače, učinkovito ravnanje z viri, če nočemo v prihodnjem desetletju ogroziti kakovosti življenja. Kako torej upoštevati omejitve, kako priložnosti in kako modre kompromise pri konkretnih rešitvah. Mislim na NEPN. Na to, da je v Bruslju in da je predvsem naš dokument. Od vsakogar v Sloveniji. Ne glede na trenutek, v katerem smo, je NEPN strateški kompas, kaj se da doseči do leta 2030. Ne sme ostati v karanteni, pa četudi bi koga zamikalo, da mu je momentum priročni alibi. Kajti prav zdaj ni vprašanje, kje in kako začeti izvajati NEPN. Vprašanje je, kaj lahko v desetletju, do leta 2030, Slovenija doseže, če začne sistematično, strokovno, z najboljšimi tehnologijami, interdisciplinarno in z medsektorskim sodelovanjem učinkoviteje ravnati z viri. Kajti, kot je zapisano v Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030, »v Sloveniji še ni vzpostavljen mehanizem, ki bi celovito pospeševal prizadevanja za učinkovito ravnanje z vsemi viri …«

Ali morda zato kar naprej všečno zvenijo udarne izjave in cilji v strateških razvojnih dokumentih o samooskrbi, takšni in drugačni, a se hkrati od nje bolj oddaljujemo, kot se ji približujemo? Če je za srečo potrebno imeti talent, ne verjamem, da bi nas lahko reševala pri energetski ali prehranski samooskrbi.
Menda se Slovenija po potencialu domačih naravnih virov uvršča med 15 do 20 najbogatejših držav sveta. Kaj kažejo strokovne ocene, kaj dajo k bogastvu Slovenije vode, tla, sonce, gozd, geotermalni potencial, veter … no, tudi premog? Mag. Marko Mavec, če se omejimo na energetske potenciale samozadostnosti ali samooskrbe Slovenije, je v intervjuju pojasnil, da imajo v Premogovniku Velenje zalog do leta 2050. Nekaj čez 100 milijonov ton premoga. In da ni vprašanje, kdaj zapreti rudnik ali šesti blok, pač pa, kako nadomestiti električno energijo iz fosilnih goriv, saj zdaj Šaleška dolina poskrbi, da v državi gori četrtina luči. V Sloveniji je v letu 2018 energetska odvisnost dosegla 47 %. Domači viri so zadostovali samo za 53 %. Če bi upoštevali še uvoz jedrskega goriva, je energetska odvisnost še višja. Po mnenju generalnega direktorja Premogovnika Velenje se bosta TEŠ in rudnik zapirala po letu 2040.

Ali je to že podatek, ki ga ne bo mogla spregledati načrtovana prenova NEPN? Ali pa je opozorilo, glede na cilje v NEPN, da do leta 2030 energetski sektor in država potrebujeta zelo premišljene, strokovne, konkretne izračune, kako doseči večji delež OVE iz hidroelektrarn, s soncem, iz zemlje, z biomaso, z vetrom. Dr. Dušan Plut je v sobotnem Delu predlagal akcijski sonaravni energetski načrt, med drugim z množično gradnjo hišnih sončnih elektrarn, z mrežo fotovoltaičnih elektrarn in drugimi ukrepi. Dravske elektrarne so sprejele načrt gradnje vetrnic. Geološka stroka dobro pozna potencial geotermalne energije. Lesa je za kurjavo škoda, a lesna biomasa je še potencial. Konkreten akcijski načrt kajpak zahteva finančne vire. Tudi, na primer, za tiste energetsko intenzivne panoge (proizvodnja kovin, papirja, nekovinskih mineralnih izdelkov in proizvodnja kemikalij ter kemičnih izdelkov), ki porabijo dve tretjini končne rabe energije v industriji. In zahteva tudi ustrezno organiziranost države, piše v Podnebnem dosjeju mag. Andreja Urbančič, za takšen skok v razvojno desetletje večje energetske samooskrbe in nizkoogljičnosti države.
Je že res, da energetskega koncepta ni. A NEPN je kompas. In energetski sektor bo moral z roko v roki z državo, bankami in evropskimi viri le povedati, kaj lahko z zelenim prehodom spremeni do 2030, ko gre za OVE in URE. In s katerimi naložbami, če se ve, kam prednostno vlagati, povečevati energetsko samooskrbo in energetsko produktivnost.

Energetski sistem in vlada bosta seveda sprejemala nova okoljska pravila EU, a domači zeleni laboratorij bo slonel na domačem naravnem kapitalu. Ta je lahko največji porok višji stopnji energetske suverenosti Slovenije. To je realnost.
Kateri medsektorski organ ali morda podpredsednik vlade bo v državi odgovoren za izvajanje NEPN, in kdo je, bo v Sloveniji odgovorno skrbel za pametno in boljšo porabo naravnega kapitala, torej virov in energije? S prvim konkretnim programom do leta 2030. To bo strateška odločitev nove vlade. Kot kaže, prihaja čas, ko razvoj ne bo več mogoč brez robnih kompromisov.

Partnerja pri izdajanju revije EOL

  • Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru
  • Surovina d.o.o.

 

Revijo si lahko v celoti prenesete tukaj.