Slovenija potrebuje prihodnost

Joze-Volfand Novo leto seveda bo. In s kakšno popotnico bomo odprli nova vrata? Koliko so zalegle lekcije, če merimo razvoj Slovenije v zadnjih nekaj letih, da bi zlasti politika in lobistična omrežja končno le začela brez kupčkanj pod mizo postavljati prihodnost države pred strankarske in osebne interese?

Ali se še spomnimo, kako visoko je Slovenija zapisala pred časom med razvojne cilje, da v desetih letih preseže povprečno raven ekonomske razvitosti EU? Na vprašanje se ulega prah.

Kje je torej danes Slovenija? Kje je njena prihodnost? Na primer na dveh področjih.

Energetika

Nekoliko lahko odmislimo, zgolj zaradi jasnejše slike, kaj se dogaja z gradnjo v Šoštanju, kako se sestavljajo novi nadzorniki, ki naj bi ustoličili novo vodstvo HSE, in kako zamujajo naložbe v hidroenergijo. Kajti novi energetski zakon in Energetski koncept, ki bo prihodnje leto sprejet namesto pokopanega Nacionalnega energetskega programa, nakazujeta jasnejše obrise energetske prihodnosti Slovenije. Vsaj na papirni ravni.

Z novim papirjem se namreč učinkovita raba energije skupaj z obnovljivimi viri vzpostavlja kot temeljna strateška usmeritev energetske prihodnosti Slovenije. Zato v tej številki revije EOL pišemo več o energetiki. V strokovni zbirki Zelena Slovenija pa smo tik pred koncem leta izdali tematsko monografijo URE, energetika in okolje. Ne le zato, ker je čas za kritični pogled, kako se izvaja Akcijski načrt za učinkovito rabo energije 2011 – 2016. Pač pa bolj zato, ker dolgoročna strategija za prenovo stavb v EU in v Sloveniji kaže na največje potenciale za prihranke energije. To pa pomeni tudi več dela za gospodarstvo. A če govorimo o prihrankih energije, Direktive o energetski učinkovitosti ni mogoče zožiti le na prenovo stavbnega fonda. Prvo vprašanje je, kako bo za energetsko učinkovitost, za manjšo porabo energije in za dolgoročno zanesljivo oskrbo poskrbel elektroenergetski sistem v celoti in kakšen bo njegov zeleni mozaik. Ni neznank, kdo lahko postavi nova pravila za trajnostno energetsko prihodnost Slovenije.

Natura 2000

Z Naturo 2000 ni pravzaprav nič drugače kot z energetiko, sta si pa oba z razvojno hitrostjo Slovenije zelo v svaštvu. V reviji objavljamo v rubriki Vi vprašujete, MKO odgovarja pojasnilo, kako Slovenija izkorišča evropska sredstva za Naturo 2000. V letu 2012 namreč MKO sploh ni objavila razpisa za sofinanciranje projektov, ker ni bilo sredstev. V Bruslju so seveda bila. Tja je poslal MKO samo en projektni predlog, ki pa ni bil sprejet. Za leto 2013 je nekoliko drugače, a ne bistveno. Kdaj bo Slovenija odprla razpravo o razvojni temi – Natura 2000 in trajnostni razvoj Slovenije (s konkretnimi projekti). Zdaj v javnosti prevladuje mnenje, da Natura 2000 omejuje razvoj naložb in podaljšuje postopke za pridobitev določenih dovoljenj. No, MKO odgovarja, da »ni seznanjeno, da bi zaradi celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja narave« prišlo do zaustavitve projektov. Primera negativne presoje zaradi območja Nature doslej še nismo imeli, zapiše MKO.

Če je res tako, potem je toliko manj razumljivo, da se Slovenija ne organizira drugače. Če MKO ne dobiva kakovostnih projektov za sofinanciranje iz evropskih sredstev, potem je to dodaten razlog za premislek, kako Naturo 2000 umestiti med potenciale za razvojni preskok Slovenije kot ekoregije v EU. Kdo pa lahko nekaj vendarle premakne?

MKO

Dosedanji v.d. generalnega direktorja Direktorata za okolje na MKO se poslavlja z oceno, ki je sporočilo. Če MKO ne doživi kadrovskih osvežitev, ne bo sprememb. Kar bo zelo slabo. Kajti v tem letu se je okoljska zmeda v Sloveniji povečala, problemi nakopičili. To je vidno od daleč in blizu.

In če razmišljam o Sloveniji v letu 2014, MKO res lahko marsikaj prida k njegovi rodovitnosti. In, kajpak, vsakdo od nas, če nam je res mila ta prelepa država.

Slovenija zares potrebuje prihodnost.

Jože Volfand,
glavni urednik

Številko EOL 84/85 lahko prelistate tukaj.