V času pandemije rast povpraševanja po novih produktih - EOL št. 168

V času pandemije rast povpraševanja po novih produktih - EOL št. 168

Trajnostni turizem

Katja Čanžar, Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem

Zadnji dve turistični sezoni sta v Sloveniji večinoma potekali v poletnih mesecih, saj so v hladnejšem delu leta po svetu veljali omejitveni ukrepi za preprečevanje širjenja Covid-19. Na nacionalnem nivoju se poletni turistični sezoni 2020 in 2021 razlikujeta od prejšnjih sezon predvsem v strukturi gostov in v povečanem povpraševanju po trajnostnih oblikah turizma. Prispevek obravnava trende po pandemiji, iz katerih gre zaključiti, da zaradi obsega pandemije obstaja nujna potreba, da se po koncu krize ne vrnemo k običajnemu delovanju, pač pa gre razmisliti o priložnosti preoblikovanja globalnega turističnega sistema, ki bi lahko bil bolj usklajen s cilji trajnostnega razvoja.

Terme Čatež
Terme Čatež

Na nacionalnem nivoju se poletni turistični sezoni 2020 in 2021 razlikujeta od prejšnjih sezon predvsem v strukturi gostov in v povečanem povpraševanju po trajnostnih oblikah turizma.

Kot v mednarodnem okolju je tudi v samostojni Sloveniji turizem beležil rast vse od leta 1993 do leta 2019, in sicer s povprečno 3-odstotno stopnjo. Svet je v zadnjih 40 letih doživel številne velike epidemije/pandemije, vendar nobena ni imela podobnih posledic za svetovno gospodarstvo kot pandemija Covid-19. V letu 2020 je slovenski turizem doživel neverjeten padec – Slovenija je zabeležila 51 odstotkov manj prihodov in 42 odstotkov manj prenočitev kot predhodnje leto. Prihodov tujih turistov je bilo 74 odstotkov manj, kar je enako zmanjšanju mednarodnega turizma na svetovni ravni.

Pandemija je spremenila navade družin in posameznikov. Postali smo bolj pozorni na svoje lokalno okolje, spremenili smo prehranjevalne navade in med šolo ter delom od doma bolj skrbno razporejali čas. V Sloveniji narašča zavedanje o pomenu športa in vplivu aktivnega prostega časa na kakovost življenja. Primerjalna študija posledic ukrepov Covid-19 med prvo zaporo v Sloveniji in Italiji je pokazala, da se je čas športne rekreacije v Sloveniji povečal kar za 9,7 odstotkov (Pišot, 2021). Hoja je postala najbolj priljubljena nova dejavnost, saj jo je 30 odstotkov državljanov uvedlo v svoje »zaporne režime«.

Spremenjene navade so povzročile spremembe tudi na strani povpraševanja in ponudbe v turizmu. Trendi povpraševanja v smeri individualnega, nemasovnega, butičnega, pa tudi odgovornega in zelenega turizma so v času krize postali še bolj izraziti. Bolj kot kadarkoli prej je za turiste pomembna varnost, na pomenu močno pridobiva trajnost. Prav to pa pomeni novo priložnost za dodatno krepitev pozicije Slovenije kot varne, trajnostne in odgovorne destinacije. K hitrejšemu okrevanju bo pripomogla pozicija Slovenije kot zelene, v trajnost usmerjene države za individualna 5*doživetja. Podoba zelene in trajnostno usmerjene Slovenije je naš največji kapital. Ključno je, da pri okrevanju na vseh nivojih bolj kot kvantiteti (izraženi v številu turistov) sledimo kvaliteti in osnovnemu cilju nacionalne strategije – povečani dodani vrednosti, kakovosti, oblikovanju personaliziranih edinstvenih doživetij.

Prehod od masovnega k trajnostnem turizmu: primer destinacije Čatež in Brežice

Brežiški turizem je še do pred nekaj leti slonel izključno le na enem izjemnem ponudniku – Termah Čatež, kjer je bilo ustvarjenih praktično 99 odstotkov prihodov, nočitev in tudi dohodkov iz turizma. V zadnjih letih se prebuja vloga alternativne trajnostnejše ponudbe, ki danes predstavlja že okoli 10 odstotkov občinskega turističnega prometa. Nasploh pa je turizem v dobri kondiciji in z vedno inovativnejšimi praksami vztrajno išče poti napredka.

Poletni turistični sezoni 2020 in 2021 v destinaciji Čatež in Brežice sta se zaključili nad vsemi pričakovanji. Podatki statističnega urada za julij in avgust kažejo povečanje števila prenočitev iz leta 2019, torej pred epidemijo nove virusne bolezni Covid-19. V primerjavi z lanskim letom so beležili 15 odstotkov povečanje prenočitev, kar pomeni 35.000 prenočitev več in 5 odstotkov več prenočitev kot leta 2019. Sicer je epidemija več kot obrnila razmerje domačih in tujih gostov. Pred epidemijo je bilo v destinaciji približno 65 odstotkov tujih gostov, v sezoni 2021 (januar – avgust) zgolj 28 odstotkov. Glede na državo prihoda tujih gostov je bilo letos v destinaciji še vedno daleč največ Nizozemcev, sledijo Poljaki in Hrvati. Destinacija sicer obsega območje občine Brežice, ki se je tako uvrstila na tretje mesto med vsemi slovenskimi občinami, za Piranom in Izolo. Turistične storitve so torej pomemben steber brežiškega gospodarstva.

V prvih devetih mesecih sezone 2021 je bilo v kompleksu Term Čatež ustvarjenih 88 odstotkov vseh prenočitev v destinaciji (Turistična taksa, 2021). Tudi trendi po pandemiji sledijo sezonskosti s ključnima spremembama zadnjih dveh sezon – spremenjeni strukturi gostov in spremenjenemu turističnemu povpraševanju. Večinoma so v destinaciji Čatež in Brežice torej domači gostje. Slovenski gost raziskuje in želi aktivno preživljati dopust. Novim zahtevam in spremenjenemu povpraševanju se prilagaja ponudba z razvojem novih turističnih produktov trajnostnega turizma, kot so športne poti znanih osebnosti, jahanje po pravljičnih poteh, grajske dogodivščine, vodeni ogledi znamenitosti kulturne in naravne dediščine, družinski spusti s kanuji, novotrasirane družinske, rekreativne in zahtevnejše kolesarske poti, izleti z najetimi e-kolesi, individualno raziskovanje vinorodnih okolišev, ipd.

V zadnjih letih se prebuja vloga alternativne trajnostnejše ponudbe, ki danes predstavlja že okoli 10 odstotkov občinskega turističnega prometa.

K izredno uspešnima poletnima sezonama 2020 in 2021 v prvi vrsti botrujejo turistični boni in agresivna nacionalna kampanja promocije destinacije. A nezanemarljiva sta podatka. Novi turistični produkti trajnostnega turizma so bili zelo dobro obiskani. In dejstvo je, da so se številni turisti vrnili zgolj na račun trajnostne turistične ponudbe, ki ni neposredno povezana s kopalnim in velneškim turizmom. Prihodnost turizma po pandemiji vsekakor ni samoumevna. Izziv je zdaj, da se iz te svetovne tragedije skupaj učimo in pospešimo preobrazbo trajnostnega turizma.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.